Nincula

Cards

2012-01-30T14:33:00.001+01:00

Še nekaj kartic iz mojega loga. Če boste pozorni, lahko opazite kako ekološko ravnam z odpadki. Uporabim izrez in izrezano. Stare kartonske škatle z nepojasnjenimi napisi pa tudi dobijo svoj novi izgled.
Sašo me je pregovoril, da dam tudi na FB.

Obnova leta 2011

2012-01-13T13:36:00.001+01:00

Napisala sva že deseto obnovo posameznega leta. Vse do zadnjega najdete na moji internetni strani:
http://www2.arnes.si/~nschmi1/novice.htm
leto 2011 pa tu:
http://www2.arnes.si/~nschmi1/2011.htm
TO pa je za praznovat!

Nekaj najnovejših čestitk

2012-01-09T15:07:00.004+01:00

Kričimo dobro voljo.

Močni v temi.

novoletno obarvano

Sušenje perila

2011-12-16T08:55:00.001+01:00

Navdušila sem se nad izdelovanjem srajc iz papirja. Prikazujejo jih kot tipičen motiv za dojenčkaste in očetovske kartice. Tale pa je taka lepa sušeča kartica. Romala pa je k Petji domov.

Šivanje

2011-12-16T08:50:00.001+01:00

Ko smo že pri svinčnikih, pri tem se mi je kar milo storilo. Prišel je v hišo skupaj s Goginim šivalnim strojem in sta ga uporabljali verjetno Goga in bubi. Nekako ni smel v koš in tako je pristal na kartici, ki je nato romala k Jemcu.

Barvice

2011-12-16T08:40:00.005+01:00

Premerili smo barvice, ki so dovolj dolge za risanje. karinina roka je merilo. Ostale so romale v predal za boljše namene. En tak namen je sledeča kartica, ki je bila nato poslana Božičevim, oz. jo je Karin kar sama Zali dala v vrtcu. Mogoče bo prazna kuverta prišla po pošti.

52 Types of Blog Posts that Are Proven to Work

2011-11-21T14:43:00.000+01:00

This guest post is by Karol K of Online Business Design blog. Blogging is not only about putting together 400-2,000 words of text and publishing them on your WordPress site. As a blogger, you can choose from a much bigger variety of possible blog post types (and content in general).
Let me be honest and admit that I’ve wanted to compile this sort of list for a long time. Coming up with new ideas for posts every couple of days might lead you to a hard stop on a brick wall very quickly… I believe writer’s block is the more politically correct name for such a situation.
One of the most effective ways of fighting writer’s block is having a big resource file, containing lots of ideas and frameworks for new posts. Besides, writing standard, old-school blog posts can get boring very quickly. That’s why every blogger needs some variety in terms of content if they want to be doing this for a longer period of time.
This list is divided into a couple of sections depending on the purpose and characteristics of each content type. Feel free to treat it as a resource file ≠ñ you don’t have to go through the whole list at once.

Article style posts (aka standard blog posts)

1. How-to/tutorial posts

This is one of the most popular post types and one that arguably brings the most value to the reader. The most important thing to focus on while writing it, is to give some specific information on how to do/perform/attain/reach whatever is promised in the title of the post. Videos and images work very well as additional resources for how-to posts.

2. News posts

Typically used by bigger blogs, leaders in a given field that have their finger on the pulse at all times. They are usually short (less than 500 words) and share an important piece of news in a given market. There are a couple of downsides if you want to make them an important part of your publishing schedule: you have to be fast (there’s nothing worse than yesterday’s news), news has a short expiration date (it’s hard to turn a news post into a piece of evergreen content), and finally, you have to be publishing them at least once a day.

3. Definition posts

A.k.a. Wikipedia-style post. What you basically do is choose a term that has a significant importance in your field and define it using simple language, so the term is easy to understand for someone who’s new to the topic.

4. Standard list posts

List post is one of the most popular post types in use today (you’re reading one right now). The basic idea is that you take a topic or a problem and you try to come up with a number of separate solutions to it. List posts are so popular because they are extremely easy to follow. Each point is usually not related to the other ones, which means that even a distracted mind can get a lot of value from the whole post. List posts are also great for bookmarking or sharing with friends—precisely because of their reader-friendly construction.

5. Resource/link list posts

Very similar to standard list posts. The difference is that now you’re not coming up with the content on your own, but searching for valuable information elsewhere and, in the end, sharing links to what you have found. This type of list post is very popular lately and many successful bloggers are using it as one of the most important elements of their publishing schedule. This kind of posts tend to get a lot of backlinks due to the fact that people who have been featured often like to let their readers know about that fact, so they go ahead and mention it on their blogs.

6. Profile posts

A profile is a post focusing on a specific person, usually someone famous or important in a given field. Profiles usually cover things like: why the person in question became famous, what’s so special about them, what they have accomplished, and what’s their history and background. There are no specific rules of creating a good profile post. You have to choose your target, find as much interesting information about them as you can, and combine it into an article.

7. Case studies

Case studies present a way of solving a problem based on a real-life example. They are usually constructed in a step-by-step manner presenting each step in a detailed way, and explaining why this specific solution has been chosen. Case studies usually end with a roundup of everything that has been done and present the final results.

8. Problems-and-solutions posts

This is similar post type to case studies, only here, the solution doesn’t have to be one that has already been applied. It can be a description of a theoretical solution to a problem, or an idea worth considering for other people struggling with the same problem. For example, let’s look at amateur bodybuilding as a topic. One of the most common problems in that field is gaining lean (fat-free) body mass. A bodybuilder-blogger might create a post targeting this specific problem by giving a number of possible solutions, like introducing a special diet, different workout regime, different hours of sleep, and so on.

9. Comparison posts

Every field has some specific characteristics or problems that can be solved by many different means. Comparison posts take two or more possible solutions and compare them to one another. Various aspects of these solutions need to be taken into account if the whole post is to be valuable. It’s also good to point out a winner at the end. Some of the things you can compare against each other are: software, books, courses, companies, etc.—even people.

10. Stories

There’s nothing like a good story. Stories are ones of the most reader-friendly types of blog posts. We ñ humans ñ are used to hearing stories ever since we were children. The power of stories lies in their ability of disguising certain messages while describing seemingly unrelated situations. You can create a story about someone who wanted to do something but failed because they didn’t know the most important elements of X, where “X” is the thing you want to share with your readers… Just an example.

11. Controversial posts

The truth is people like to read controversial articles even if they don’t agree with the author. That being said, not every author has enough balls to write such a thing. Interestingly enough, creating a controversial post is not that difficult. The easiest way of doing it is to pick a topic, write down your thoughts about that topic, and then sharpen them up to the point of absurd. You can use some sarcasm while doing so. Here’s an example. Instead of saying “some Internet marketing tips published online have very few possible applications in real life,” say “every Internet marketer knows nothing about real-life business”—strong, to the point, and easy to disagree with.

12. Inspiring posts

Usually an inspiring story about someone (hopefully, an underdog) achieving something. The main message here is “if he can do it, so can I.” The only problem is that it’s not that easy to find something interesting enough to be turned into an inspiring post.

13. Research posts

A step-by-step guide on how you are (or someone else is) researching a specific topic. For example, you can share how you’re doing your keyword research, or how you’re searching for a virtual assistant to hire, or how you’re doing market research to come up with a list of potential partners and competitors.

14. “What others are saying” posts

This is a combination of a research post and a link list post. The main idea is to find a topic and find other people sharing their opinion on that topic. Sometimes it’s better to not pretend that you are the most knowledgeable person in a given field, but share the opinions of other experts instead. It’s the thing Napoleon Hill was famous for.

15. “What if” posts

A hypothetical post about something—”What would happen if X?” kind of thing. To start, choose an interesting topic, find an element that’s certain to exist in that field, and try to write a post about what might have happened if that element never existed. For example: “What if WordPress was never invented?”

16. Parody posts

A satirical view on a given topic. The easiest way of coming up with such a thing is to choose another publication about something, note down some of the ideas presented in it, and extend them to the point of absurd. For example, many building-a-successful-blog gurus tell you about the importance of commenting on other blogs. In response, you could write a post on “why you need to comment on 1,374 different blogs a day if you want to be successful.”

Unconventional blog posts

17. FAQ (Frequently Asked Questions) posts

I’m sure you know very well what this is about. The only problem with coming up with these kind of posts is the “frequently” part. If you want to create a FAQ style post you need to have an audience to get the questions from. Creating a fake FAQ containing only some imaginary “frequently” asked questions is the biggest sin of them all.

18. SAQ (Should Ask Questions) posts

A similar type to the previous one, but this time you, as the expert, provide a list of questions and answers your audience should be asking you. The trick here is that frequently asked questions are not always the ones that are the most important (that’s because people don’t know what they don’t know), so in a SAQ post you can present your expertise and deliver much value to your readers.

19. Reviews

There are tens of blogs that focus solely on reviews of various products and services, mostly in the tech/gadget niche. I’m not telling you to start posting only reviews from now on, but submitting one every now and then surely can’t hurt you. In addition, you can include your affiliate links and make some money along the way.

20. Interviews

I’m sure there’s a lot of potential people you can interview: experts, celebrities, ordinary people who have managed to do something significant, people sharing their success stories, companies, other bloggers. Just look around your niche and I’m sure you’ll find someone interesting.
The interview itself can be done in a couple of different ways. You can meet with someone in person (the traditional way). You can mail them your questions and they will mail you back the answers. You can call them via Skype or phone. You can do a twitter interview (tweeting back and forth questions and answers). Basically, there are no limits. Sometimes being creative pays a lot, so try to come up with your own ways of doing interviews.

21. Ebooks

Whenever you have a big library of resources, your own posts, notes, etc. you can combine them and turn into an ebook, and then announce its launch in a standard blog post. One of the best examples of using your existing blog posts to create an ebook is the work of Darren Rowse in 31 Days to Build a Better Blog. Once you have your ebook ready, the best way of delivering it is, of course, as a PDF download. In fact, creating ebooks can be fun—something I found out for myself when putting together my own ebook.

22. Special reports

It’s like an ebook, only smaller, usually focusing on just one aspect of a given field, and in most cases delivered free of charge. Other than that, you can approach it the same as creating a standard ebook, and once you have it ready, announce this fact in a blog post.

23. Cheat sheets

As Wikipedia defines it, “a cheat sheet is a concise set of notes used for quick reference,” and that’s exactly what it is. I’m sure that you can find many rules, tricks, methods of doing/using something that relates to your field or niche. You just have to put it all together in a neat PDF file and share it with your readers. Just to give you some examples of nice cheat sheets: Cheat Sheets & Quick Reference Cards for Developers.

24. Checklists

A checklist is a set of specific steps that need to be taken in order to complete a task. Next to the headline of each step there should be an empty box where the person using the checklist can put a tick once the step has been completed. This forces you to use the PDF format once again. Once you have the checklist ready, write a post describing what it’s for and how to use it.

25. Infographics

Infographics are very popular in today’s Internet. They are cool to look at, present information in an easy-to-digest manner, provide a lot of value, and have a high share-with-a-friend factor. The only downside is that they are very time consuming to create. And in most cases you have to delegate this work to someone (or work together with someone) if you want the final result to be exceptional. Nevertheless, they are worth to consider if you have the time and the resources. Here are some examples of great infographics: Infographics for Web Designers: Information You Ought to Know, 12 Amazing SEO Infographics.

26. Projects

In my opinion this is one of the biggest things you can do for your blog once you have a moderate readership. By “moderate” I don’t necessarily mean the numbers, but people’s engagement with your posts.
The basic idea is this. You announce a project that you will be participating in (or are an author of) and invite your readers to take part in it, and share their results. A great example is what Pat and Tyrone have done with the Niche Site Duel project.

27. Open questions to your readers

This is usually a very short post. Just a single question to your readers about whatever topic. But, of course, it has to be something related to your niche, and it has to be something that actually interests you, something you want to know … maybe as part of research for your upcoming post. Publishing this kind of post can help you tighten the relationship with your readers and encourage some of the quiet ones to speak up. The only downside is that you have to have a moderate readership in order to make this work.

28. Starting a debate

Similar to publishing an open question, only this time you are saying what’s your opinion at the beginning of the post, and let your readers pick a side, so they can share their own arguments in favor or against. One more time … you have to have an audience for this to work. Once you consider the debate finished you can shut down the comments and write a follow-up post pointing out some of the most important parts of the debate.

29. Presenting an existing debate

Let me just give you an example. A while ago, Corbett Barr published a post presenting a debate between Pat Flynn and Everett Bogue on whether or not you should allow comments on your blog. The debate has been prepared earlier by interviewing both sides giving them the same questions, and then letting them take a look at each other’s answers so they could react to them. This is a great idea and I have to implement it myself in the near future. I encourage you to do the same.

30. Surveys and polls

Yet another way of connecting with your audience. This time again you are the one asking questions. A simple poll consists of one question with a number of possible answers. For example: “Which member of the A-team do you like the most? 1. Hannibal, 2. Face, 3. Murdock, 4. B.A.” There’s a number of different WordPress plugins that can provide you with a possibility of creating a poll.
A survey is usually something a bit bigger. For instance, a questionnaire containing a number of poll-styled questions as well as essay questions, and simple fill-in-the-blanks. You can search the WordPress plugin directory to find an appropriate plugin for this too. Surveys surely provide much valuable information about your audience, which makes them worth considering once you have an engaged readership.

31. Crash courses/gathering posts

This is a kind of post consisting of links to other post within the same topic, and maybe some additional comment or content. For instance, this guitar blog sharing information on how to learn guitar chords. Each chord gets its own post, and at the end of the series there’s one big gathering post featuring the links to all the other posts and some additional tips and resources. In the end, the whole post looks like a kind of crash course on learning guitar chords.

32. Twitter posts

In order to create such a post what you need is a topic, preferably a trending/popular one, and some time. Just go to twitter search and find some interesting tweets about the topic. You may search by keywords or by hashtags. Once you have a set of 20+ tweets you can combine them into one “what people are saying” post. This may sound like an easy way out, but in reality these posts can be very informative and, in many cases, very funny.

33. Income/traffic/expense reports (monthly)

Very popular lately. Some of the best examples can be seen at Think Traffic and Smart Passive Income. What you do is simply take a look at your Google Analytics account as well as your bank account and report any changes comparing to the previous month. Of course, you have to be comfortable with sharing this kind of information. The other problem is that telling people that your traffic is at 346 per month and you income at $12 per month might not be the best social proof possible.

34. Contests

Contests are a great way of connecting with your audience or even getting an audience in the first place. The most important element of a contest is the prize. It has to be something worth competing for, which mean it involves spending some money or finding a sponsor. The theme of the contest can be anything. For example: “whoever sings the highest note wins an iPod”—you get the point. Entries can be submitted via email or, preferably, via a comment below the post. It’s up to you.

35. Draws

Something similar to a contest. The only difference is that the winner is not chosen by someone, but gets drawn randomly. Other than that, same rules apply.

36. Races

Another idea that’s similar to a contest. The main idea of a race is to give your audience a specific task to do, and the first person to complete it wins. It might be something like: “first person to publish 20 comments this month on my blog wins an iPod.” The main benefit of such a thing is that apart from the winner submitting 20 comments you may get the runner up submitting 18, two people submitting 17, and so on. So in the end, running a race might bring you many more comments than 20. Just an example. The rules of running a contest apply here too.

37. Quizzes

How is it any different from a poll or a survey? Well, a quiz is not a tool for you to find out something about your audience, but a tool for your audience to find out something about themselves, usually in a funny and entertaining way. A great example is a quiz that can be found at theoatmeal.com, titled How long could you survive chained to a bunk bed with a velociraptor?. It turned out to be a big link bait for theoatmeal and resulted in #1 ranking in Google for the phrase “bunk bed”, whether it was intended or not. Plus, at the end of the quiz you receive a cool badge which you can include on your blog or share on Facebook. I’m sure you too can came up with something quiz-worthy in your niche.

38. Software, tools, scripts, plugins, themes, services

You can use a blog post to announce your new software, tool, plugin, service, etc. Share some information about the thing—what it can do, who it is for, how and when to get it, and so on. This might be a good way of notifying your readers of what’s going on in your business, what you’re up to, and what’s in it for them. You can get some ideas for new services or products by doing a brainstorm and researching what your audience might be interested in. Of course, to make it happen you have to know your audience first.

39. Comics

Every day more bloggers start to publish comics as a constant element of their publishing schedule. Take a look at Web Designer Depot. If you are, or can get, someone who can create the actual comics, it might be a good way for you to expand your audience and give them something that’s very easy to digest. It can be a nice link bait as well. Two examples of comics-only blogs: xkcd and Wulffmorgenthaler.

40. Jokes

No further explanation needed. Obviously, it’s not a good fit for every niche, but who knows? Maybe it’s perfect for yours.

41. Icons and other graphical freebies

This is something that works well in the design niche, which is not very surprising. Designers are always on the hunt for some fresh, preferably free, icons/buttons or other graphical tools. Try to adjust this strategy to your niche. For example, if you have a photography blog you might share some free stock photos on Creative Commons license. If you’re in the business development niche you could get some Microsoft Word templates designed for you and then share them with your audience. It’s not just about icons.

42. Presentations

If you’ve ever given a presentation on whatever topic I’m sure you still have the slides somewhere on your computer. You can upload them to Slide Share and then embed them in your blog post. Inside the post you can describe what the presentation is about, mention when and where you gave it, and encourage your readers to re-embed it on their own blogs.

Audio blog posts

43. Mp3 files (as a podcast)

First things first: what is a podcast? Quoting Wikipedia: “a podcast is a series of digital media files (either audio or video) that are released episodically and often downloaded through web syndication.” Translating it into plain English, a podcast can be a series of mp3s launched in a sequence. Probably the best idea is to register your podcast in iTunes and get some recognition there.
When it comes to the content itself, a podcast can contain whatever you want. You can give tutorials on various topics, tell jokes, even read poetry. Feel free to browse the iTunes directory to get some ideas.

44. Interviews

These are similar to text interviews, only this time you conduct them over the phone or Skype and record everything along the way. Then you share them as an mp3 on your blog or turn them into a podcast if you’re planning to release more than one interview.
Again, some people you can interview include: experts, celebrities, ordinary people who have managed to do something significant, people sharing their success stories, companies, and other bloggers in your niche.

45. Talks

Something similar to an interview, but this time you’re getting a number of people (three or four) on the line or Skype, and give them a topic to talk about. Of course, you record everything so you can share it with your audience later on. This kind of talk is more focused on a specific topic rather than on the people participating in the talk. This is a good idea if you have the possibility to convince a couple of influential people in your niche to take part in it.

46. Teleseminars

In order to pull this one off you need an engaged audience, or good marketing. The main idea is that first you announce you’ll be conducting a teleseminar on topic X and give people a link where they can sign up for it. Then when the time comes you give the seminar to a live audience. Of course, you can also record it and share as an mp3 later on.
The most popular way of running a teleseminar is to focus on a how-to topic. It should be something you can explain to your audience—something that’s really important to them, yet it’s not so easy to master alone.

Video blog posts

47. Talking head video

All video post types on this list have one thing in common: once you have the video made you can embed it in a normal blog post, or share it with your audience as a video podcast.
Now, the talking head video. It’s the simplest video to make. What you basically do is sit in front of a camera and talk about something. One of the most famous examples is Gary Vaynerchuk and the posts on his personal blog. Of course, the topic needs to be interesting if you want to have any kind of impact, and you have to be comfortable with the camera—something many people find challenging at first.

48. Screencast

Screencasting is another name for recording what’s happening on your screen. It can be done with software called Jing, for example. It’s a very easy-to-digest way of giving a tutorial on some technical things, like setting up WordPress or doing something in Photoshop. Sometimes it’s much easier to do a screencast than explain such things via text content. Usually the same amount of information can be delivered in a five-minute screencast as in 3,000 words of text. And the problem of you being uncomfortable with being in front of a camera doesn’t apply here, so it’s actually easier to make.

49. Presentation video

This is basically a kind of screencast. But it’s made by first creating a PowerPoint presentation (of course, you can use other software too), then firing it up and recording everything while you talk the viewers through the presentation. It’s very easy to make and the results can be great due to some of the PowerPoint’s fancy features.

50. Interviews

Nothing new here, except this time you’re not writing or recording audio, but shooting a video instead. Video interviews always look more professional because they have that TV-like feel to them.

51. How-to video

Shooting a how-to video is a good idea if you’re in a niche where it’s easier to actually show something than it is to describe it with words. The guitar niche is a great example. It’s much easier to show people how to play a specific chord than it is to describe this to them. The main problem here is that you have to be comfortable with being in front of a camera. If you’re nervous, people will notice.

52. Webinars

Similar to teleseminars, webinars use video as the main medium. Other than that, the same rules apply.

Recycling

The final advice I want to give you in this post is to recycle your content. Now, what do I mean by that? Whenever it’s possible and makes actual sense, try to take a piece of your content and repurpose it by turning it into a different medium.
For example, you can get your videos and mp3s transcribed and then share them as a regular blog post. You can also go the other way around: create an article first, then turn it into a script, and in the end shoot a video and upload it to your YouTube channel. Another idea is to take your email newsletter series, read every edition out loud and share the whole thing as an audio podcast on iTunes. I’m sure you get the idea by now. As you can see, the possibilities are endless.
What’s on your list? Do you have any interesting blog post type ideas you want to share? What’s your favorite type? Speak up in the comments: your input is more than welcome!
Karol K. (@carlosinho) is a 20-something year old web 2.0 entrepreneur from Poland and a grad student at the Silesian University of Technology. He hates to do traditional business but loves to train capoeira. Tune in to get his advice on blogging and starting an online business.

Komentar okrogle mize O filmu nekoliko drugače

2011-11-16T15:28:00.001+01:00

V torek, 15. novembra, sem bila v Cankarjevem domu v okviru Liffe na okrogli mizi z naslovom O filmu nekoliko drugače: Filmi, prilagojeni za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne gledalke in gledalce.

Bilo nas je kakih 25 poslušalcev (študenti tiflopedagogike, Wraber, Šprohar, But, moja malenkost in nič gluhih (pa tolmačica v pripravljenosti!). Med poslušalci je bila le Tina Grošelj, urednica Prisluhnimo tišini, ki je na koncu tudi javno pohvalila svojo oddajo).

Marko Prpič (pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija za sistemske zadeve, kolovodja prilagajanja z zelo visokimi merili. Pravijo, da smo zelo blizu vrhu po kakovosti, ne pa seveda po kvantiteti) je najprej predstavil trud RTVSLO na tem področju. Zakon o medijih, ki je bil sprejet leta 2001, govori o podpiranju programskih vsebin namenjenih slepim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah. RTVSLO pa je samoiniciativno že v 80h začela z oddajami za gluhe. Letos so prvič prilagodili oddajo z barvnimi podnapisi (bela za voditeljico, barve za goste – dosegljivo preko teleteksa str. 771). Leta 2000 so prilagodili Prešernovo nadaljevanko za slepe z avdio-deskripcijo (a-d) preko hkratnega poslušanja radia. Nato je sledil Petelinji zajtrk. Pri tej a-d, ki se predvaja na radiu (tako kot v Italiji) se lahko zgodi, da ima tudi do 3 – 4s zamika. Letos pa je prvič izšel tudi DVD Gremo mi po svoje z možnostjo a-d. Predvajan pa je bil tudi po televiziji, vzporedno kot možnost izbire na RTV3 z a-d (torej ne več po radiu). V VB Zakon zahteva podnapise na 90% informacijskih programov. A-d pa je možen le naročnikom digitalnih servisov. Na tak način želijo prilagoditi vsaj 10% programov.

Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na FF, je omenil meni priljubljeno temo poseganja v avtorjevo delo in celovitost umetniškega filma. Režiser filma, Miha Hočevar, je povedal, da sicer lažje gleda a-d tujega filma kot svojega in da bi rad opomnil, da če nekoga kličejo Zaspan'c, potem naj o njem tudi opisovalci tako govorijo (in ne Zaspanec). Če je kdo kdaj gledal naš film s podnapisi, je lahko opazil do kakih razlik pride, verjetno tudi zaradi upoštevanja knjižnega jezika.

Predstavila sta se še Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev in Janez Lombergar, direktor RTVSLO, ki se zavedata težav poslušalcev/gledalcev s posebnimi potrebami.

Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja za področje medijev, se je dotaknila tega, da je RTVSLO javna televizija, da preštevanje glasov gledalcev ne bi smelo biti merilo, da se manjšin ne prešteva in da smo na koncu koncev vsi ljudje s pp. Marko Prpič tudi razmišlja, da je gledanje filma z a-d na 3 kanalu segregacija, a je vsaj korak naprej. Želel bi, da bi vsi slovenski filmi, izdani na DVDju, imeli te opcije. Hkrati bi bilo potrebno zahtevati, da bi vsi filmi, ki so posneti s pomočjo javnega denarja, omogočali prilagajanje pp. Nekaj podobnega pa si na drugem koncu želimo tudi pri prilagajanju knjig slepim in slabovidnim. Mnenja o primernosti a-d prilagajanja so si različna tako pri slepih, slabovidnih kot pri strokovnjakih, ki se s tem ukvarjajo. Sprašujejo se, če je opisa preveč ali premalo, a vsa ta neskladja na koncu koncev vodijo tudi do razvoja. Wraber je poudaril, da je odziv slepih in slabovidnih slab tudi zaradi dolgih let osame. Verjetno se slepi po tihem bojijo, da bo odvzeto še to, če se ne bodo odzivali (gluhim se zgleda ni več potrebno odzivati).

Mogoče preveč poenostavljam, vendar se mi zdi digitalizacija programa odlična priložnost za izenačevanje pravic. Tako kot si lahko dodaš podnapise na filmu, ki ga gledaš preko računalnika, tako bi moralo biti pri digitaliziranih podatkih na televiziji. Edina težava so podnapisi za slabovidne. Le-ti namreč v povečani obliki ne omogočajo ogled filma in potujejo prehitro. Ne preostane nam nič drugega, kot da ostanemo zdravi in postanemo multilingualni.

Zaključim pa s Prpičevimi besedami: »Kaj vse bi še lahko naredil, če bi imel obe roki.« (jih nima)

50 Life Secrets and Tips

2011-11-16T15:14:00.003+01:00

Memorize something everyday. Not only will this leave your brain sharp and your memory functioning, you will also have a huge library of quotes to bust out at any moment. Poetry, sayings and philosophies are your best options.
Constantly try to reduce your attachment to possessions. Those who are heavy-set with material desires will have a lot of trouble when their things are taken away from them or lost. Possessions do end up owning you, not the other way around. Become a person of minimal needs and you will be much more content.
Develop an endless curiosity about this world. Become an explorer and view the world as your jungle. Stop and observe all of the little things as completely unique events. Try new things. Get out of your comfort zone and try to experience as many different environments and sensations as possible. This world has so much to offer, so why not take advantage of it?
Remember people’s names so that they feel appreciated and for your own future benefit when you want something from that person. To do this, say their name back to them when they introduce themselves. Then repeat the name in your head a number of times until you are sure you have it. Continue to use their name in conversation as much as possible to remove any chance of forgetting it. If you’re still having trouble, make up a rhyme about their name: “Dan the Man” or “Natalie flatters me.”
Get fit! It’s ridiculous to think that we have one body, one sole means of functioning, and people are too lazy to take care of themselves. Fit bodies lead to better health, confidence and more success with romantic endeavors. I’d say those are 3 very good reasons to get in shape.
Learn to focus only on the present. The past is unchangeable so it is futile to reflect on it unless you are making sure you do not repeat past mistakes. The future is but a result of your actions today. So learn from the past to do better in the present so that you can succeed in the future.
Even more specifically, live in THIS moment. Even 10 minutes ago is the past. If you live purely in this moment you will always be happy because there is nothing wrong in this split-second.
Smile more often. Whenever you get a grin on your face, your brain is releasing serotonin, the happy hormone. Smiling is the natural way to force yourself to be happy. Many people even smile for five minutes straight in the morning to get themselves in a great mood for the day. It is a very powerful tool that is utilized less and less as we grow older and need happiness more than ever. Just remember that while happiness leads to smiles, smiles also lead to happiness.
Drink water. Hydration is tremendously important for overall health. Soda has absolutely ZERO nutritional content; it’s like pouring a punch of sugar and syrup into your cup. Instead, fill it with life-replenishing water. It may taste plain at first if you’re coming off of a heavy soda-drinking streak, but you’ll soon find yourself addicted to it. 10 glasses per day is optimal, how many have you been getting lately?
Don’t take life so seriously! Learn to laugh at the little things and this whole “existence” thing will be a whole lot easier. Be amused by your mistakes and failures and be thankful that you learned your lesson and won’t mess up like that again. And most importantly do things that you enjoy! Life is not strictly business, it can be mixed with pleasure.
Think positive thoughts. When you find yourself thinking a negative thought, stop it immediately by any means necessary. Slap yourself in the face, yell something positive at the top of your lungs or jump up and down. Do whatever it takes to get back to a positive mindset as such is essential for continual happiness and success.
Read books. No explanation needed.
Get in the sun. Superman was completely re-energized when he flew out to space and soaked in some rays and you can do the same right outside your front door (if you live in a constantly dreary place, my apologies). The sun feels amazing: your entire body will be coursing with warmth and life.
Help others.
I’ll just give you a plethora of reasons why this is a MUST
- Helping people has a ripple effect. If you help someone they will feel more obliged to help someone else, and so on. Pay it forward
- You grow by giving and helping others. It can change you in ways you never expected
- Your relationship with that person will become stronger
- It’s the most fulfilling thing you can do on this planet. It not only feels amazing physically, you also feel like a good person
- You might be able to call in a favor later when you need some help
- Karma (if you believe in it)
- Because there are more people in this world than just you
Set aside a specific time to worry each day. Ponder all of your problems and anxieties during that time so that they will not distract you during work or moments of pleasure. This way you can be extremely efficient with your time and avoid focusing on negative things as much as possible. If you get all of your worry out of the way and have the mental fortitude to keep from reverting back to them, you will be much happier on the daily.
Be honest at all times. Lies lead to nothing but trouble. Being known as trustworthy is an excellent trait to maintain and essential to having integrity.
Sleep less. Fully adjusting to a new sleep cycle can take up to 21 days so don’t give up if you feel tired after switching to 5-hour nights. The “required” 8 hour/night is for normal people. If you’re reading THIS article on THIS site, you are not normal. So figure out how much sleep YOU really need and adjust accordingly. As enjoyable as sleep is, waking existence is much more fulfilling and efficient. IF this really sparks your interest, check out alternate sleep cycles with which you can be fine off of 2 hours of sleep per day.
Read “Bringers of Light” and “Conversations with God” by Neale Donald Walsch. These books will help you decide what you want to do in this life and how to get to that point. They will also profoundly change the way you look at the purpose of existence. Read them!
Figure out what your goals and dreams are. So many people wander aimlessly through life simply go for whatever small thing they want moment by moment. Instead, decide what your perfect life consists of and begin to put the steps in motion to reach that place. The most satisfying thing in the world (yes, better than sex, much better) is overcoming a challenge and reaching a goal. We are the happiest when we are growing and working towards something better.
Start your day off right. Wake up and set aside an hour for personal development activities (meditation, self-introspection, observing nature, etc.) Do the things that make you feel blissful, optimistic and empowered so that you can set a positive tone for your day. I guarantee that once you start doing this, your days will be more enjoyable and fulfilling. Today is going to be the best day of your life. Duh.
Utilize ‘The Burning Method.’ Whenever a fear or worry or complaint comes to mind, close your eyes and imagine writing down the thought on a piece of paper. Then proceed to light the paper and fire and watch it disintegrate. Even better, actually write it down and burn it. You won’t have any problem ridding your mind of the thought after doing this.
Travel. Anyone who has ever gone anywhere will tell you that traveling is one of the most exciting and life-changing activities that you can do. Observing a different culture will expand your mind while making you further appreciate the life you already live. This goes back to becoming an explorer: this world is your jungle so go explore! Who knows, maybe you’ll find a place you love so much that you decide to move. Imagine the positive repercussions a new environment could have on your life.
The Rubber Band Method This is the third and final way to rid yourself of negative thoughts (hopefully by now you have figured out that this is very important!). Place a rubber band around your wrist and snap it against your skin anytime a negative thought finds its way into your head. This operant conditioning technique associates a slight pain with negative thoughts like Pavlov associated food/salivation with the sound of a bell. Sounds a bit cruel at first but it only stings for a second, I promise. Plus the outcome, having only positive thoughts, far outweighs a little slap on the wrist here and there.
Learn to be unaffected by the words of others. Most people get very upset when they are called negative names by others, but there is a simple trick to overcoming this. Here it is: If I went up to you and called you a fire hydrant, would you be upset? Of course not. Obviously you are not a fire hydrant, you are a human being. The same concept applies to when someone calls you something that you know you are not. They are foolish for saying such things, so why would you react with such anger? The only exception is when someone calls you something that is true! In this case, you should thank them for alerting you to a weakness, one that you can now work on changing.
Read “Zen and the Art of Happiness” by Chris Prentiss. This book will give you the knowledge and instruction to be happy at all times regardless of the circumstances. Yes, this sounds like an oversimplification of happiness, but I assure you that this book will change you in an amazing way.
Develop the ability to forgive. Forgiveness is something that most people fail miserably at even thought it’s so simple. Grudges only bring more misery to those who hold them and prevent good relations with the target. YOU makes mistakes all of the time so why not have mercy when other do? Remaining angry feels horrible while forgiving someone brings a refreshing sensation to the mind and healing to the relationship.
Be the person that makes others feel special. Be known for your kindness and sympathy.
Learn to lucid dream, or to realize when you are dreaming so that you can control your dreams. Sleep feels good, but it’s rather boring and unproductive. With lucid dreaming under your belt, night-time can be even more exciting than when you are awake. You can do anything: fly, travel to other planets, party with a celebrity, get intimate with your dream boy/girl, etc. Many lucid dreams have also reported being able to speak directly with the subconscious during dreams by demanding to be taken to it after becoming lucid. For those that know a thing or two about your subconscious, that is a BIG deal.
Visualize daily. It has been said and proven time and time again that what you focus on is what you get. If you complain all of the time, you will run into more of the things you complain about. The same goes for good things like health, wealth and happiness. So spend some time in the morning imagining yourself achieving whatever it is that you currently desire. Focus is key in this exercise, so choose a quiet environment where you won’t be disturbed. If you’re having trouble focusing and continually find that your mind has wandered to something else, read about meditation in the following life tip. There is a lot more to this concept, so check out the full article on visualization and the law of attraction here.
Meditate everyday for at least 20 minutes. In this modern world where everyone is so connected to everything else via cell phones, TV and internet, most people rarely enjoy the beauty of silence. The ability to quiet your mind and relax your body is an art and skill that everyone should develop. Simply sit somewhere, preferably in nature, and focus on your breathing or try to think about nothing. This is going to be extremely hard at first! You might find it boring or just plain impossible to think of nothing, but you will get better and you will learn to love it. Post-meditation, you will feel extremely clear-headed and.. well, just plain wonderful. The only way to really understand this sensation is to try it.
Learn to control your mind. What kind of skilled human are you if you cannot even control your own thoughts? While the human mind is described as being a stream of consciousness, that does not mean you can’t decide where your stream flows. Techniques like meditation and the 3 ways to flush out negative thoughts will aid you immensely in learning to control your mind.
Learn to control your emotions. The only person that can make you unhappy is you! You are the one that decides to be affected by the words and actions of others. Realize this so that the next time you experience a negative emotion, you can find the strength within yourself to overcome it.
Take a class in speed reading. Books are full of information that can enhance your knowledge-base, vocabulary and yourself as a person. Speed reading is an easy way to get at this info faster so that you can have more time for other endeavors.
Relax! This one is for you workaholics out there (myself included). Yes, work is very important and productive but you need to take some time to chill out everyday or you are going to burn out faster than a candle with no oxygen. Additionally, you need to reward yourself for a job well done. What’s the use of doing all of that work if you can’t have a little fun from time to time anyways?
Work on making good first impressions. Practice a strong, firm handshake and the small talk that generally goes along with meeting someone for the first time. People won’t know what to think of you if you have nothing more to say beyond “My name is _______, nice to meet you.” Also make sure you remember names, as mentioned previously. Who knows, you may be going into business with or marrying this person you’re meeting for the first time if you make a good impression. Be sure and make an excellent one.
Learn to use your eyes to their full potential:
- Make constant eye contact when in conversation. Looking away (especially down) is a sign of inferiority and uncertainty. Instead, look at your conversation partner dead in the eyes and keep them locked on
- Master the piercing stare. You know when someone looks at you and it feels like they can see into your soul? Well that’s not a hereditary characteristic, it just takes practice. Work on sharpening your gaze in the mirror. You’ll know you have it when it’s intimidating to continue looking at yourself
- Master the one-eyebrow raise. This one isn’t necessary by any means, but hey, why not? Pick a brow to learn with and go look in a mirror. Raise both of your eyebrows but use your hand to hold down the brow that you want to stay down. This will probably feel very stupid at first but if you keep trying, you will eventually pin down the muscle you need to flex to get that one brow up
Be mysterious. Don’t let off everything about you and definitely leave out some major details. There is something both alluring and mesmerizing about someone who no one knows fully about. I’m not saying to confide in no one or to alienate yourself. Just think James Bond.
Come up with a life mantra. You know, like “Carpe Diem” or “Live life to the fullest,” but not as cliché. Make it something that really hits home with you so that you will actually stick to it. Make sure it’ not so specific that it rarely applies but also not so general that it’s not personal.
Get good at something. Call it a hobby or a passion, whatever it is, just get damn good at it. Your occupation does not count! Make it something that you can practice often enough to excel at. Examples: Magic tricks, surfing, ping-pong, creating short films, and unicycling. It can be anything but I would recommend choosing something that: 1) You are passionate about 2) You can bust out at any moment to display your skills for any discerning crowd. My mind goes immediately to aerobatics and break dancing, but that’s just me.
Work out those abs. Above any other muscle group in the entire body, the abs are the most important. They constitute your core, the center point of your body. Your ability to balance comes almost completely from the strength of your abdominal muscles and balance is vital to performance in any physical activity. Summary: they’re very important. For more info on how to work out your abs, check out this video.
Keep your brain sharp. The majority of people are stuck in ruts. They go to the same job everyday, hang out with the same friends and eat at the same places. While that may feel safe, it’s not the most stimulating lifestyle for your brain. Those synapses have been built up enough, so try something that you do NOT know how to do! Buy a model car kit, master the art of sudoku or crosswords, or go pick up another major at your nearest college. The point is you need to be learning new things to keep your brain honest. Form new synapses by forcing your mind to work in ways it has not worked before. Just like physical workouts, doing too much of the same exercise will eventually give no results. Switch it up!
Read something inspirational right before bed and after waking. This will set get you in a great mood for sleep and for the day. Read anything from a famous speech to your favorite self-improvement book. Try to read something that get’s you really excited in the morning especially so that you’ll leave your house beaming with energy and wonder.
Do what you love. There is a huge difference between making a life and making a living; which one are you making right now? So many spend their entire lives trying to make as much money as possible so that they can afford to do what they really want later. It makes no sense to settle in life until you’re 65 so that you can retire and do what you want when you’re already WAY past your prime. We only live life once so why wouldn’t you want to spend it pursuing your bliss? To do anything else would be a tragic waste of the freedom you are allowed if you are reading this right now. Follow your bliss and you will be a thousand times more happy than your retirement date and 40+ years younger.
Choose your friends wisely. You are affected far more than you think by the people you spend your time with. Do your friends share your values? Do they encourage you when you speak of your goals and dreams or do they scoff? Make sure the people around you are conducive to the lifestyle you want to lead or you will find yourself being dragged again and again into behavior that distances you from your desires. Friends with a habit of producing negative thoughts will especially hinder you. This can be a hard task to follow through with if you realize you good friend is one of these saboteurs, but you must be firm! Don’t let anyone get in the way of you being all that you can be.
Don’t burn bridges. By that I mean maintain your relationships with people even if you think you are never going to see them again. For example, if you are quitting your job, don’t chew out your boss before leaving! You might run into him/her again later and life and wish you had never severed ties so harshly. You never know when you might need the help of someone you knew in the past. Plus there is already too much hatred in this world, why add more towards the people you interact with?
Keep a journal/diary. It sounds like a very monotonous habit at first, but when you get into it, that little book will become a great way to organize your thoughts and track your growth over the years. Most of us already stay awake in bed at night pondering the events of the day anyways so why not document those thoughts in an organized fashion? That will allow you to look back and observe how your way of thinking has changed over time.
Read “New Pyscho-Cybernetics” by Dr. Maxwell Maltz. This book will explain why the content of your thoughts has such a profound effect on your life through religious, philosophical and scientific arguments. A must read for completely understand who this life thing works.
Learn to use and trust your subconscious/intuition. When you spend time in silence everyday, listen not for words but for a feeling that tells you to do something. Do not mistake your own reasoning and thoughts for those of your subconscious. If you can track where the thought came from, (this thought led to that thought which led to this thought, etc.) then it was not from your subconscious. Learning to accurately discern between the two will allow you to tap into knowledge that you don’t consciously have.
Develop a charismatic personality. You know, the kind of personality that is surrounded by people constantly and is the life of the party. Start visualizing yourself as THAT person. Maybe take a short course on dynamic speaking and learn some jokes. Take the time to learn some party tricks and sleight of hand. Most importantly, believe that you already are charismatic even if you fail at being the center point of the next party. Lie to yourself constantly and tell yourself that you are more warm and gregarious than Ronald Regan. Belief is the first step! Reality will come soon after.
Love is all there is. If you truly want to be a master of life, let love be in your every action. Love your friends, family and enemies alike. This is the most difficult thing to do out of this entire list, which is why it is listed at #50. But if you accomplish this, you will be seen as a leader among everyone that allows hate, envy, disgust and all other negative emotions into their lives. Think Gandhi. Love is so rare in this world when compared to the massive presence of hate that by exuding love, you will immediately see yourself and the people around you change. Love. Love. Love.Povzeto po:www.highexistence.com/life-secrets-and-tips/comment-page-1

Kaj bom volila

2011-11-14T11:11:00.000+01:00

Pojma še nimam, zato si tu postavim linke:

SDS (program)

SLS (program)

Lista Gregorja Viranta (program)

Pozitivna Slovenija (to me spomne na HIV, drugače nimam nič proti) (program)
Stranka mladih Slovenije – Zeleni Slovenije ( a to so edini zeleni?)
DeSUS
NSi
TRS
SNS
LDS (program)
SLS
Zares
Gibanje za Slovenijo (nima strani!)
Ko pa bo kdo kje zasledil razpredelnico s primerjavo programov in uspešnostjo izvedbe programa v prejšnjih letih (glede recimo na odstotek stolčkov), se zelo priporočam. Nimam časa vsega tega pregledovat. Pri vseh teh strankah in programih bi bilo potrebno narediti eno VIP primerjavo, tako kot pri margarinah...

Zakisanost telesa

2011-11-14T07:50:00.002+01:00

Se sprašujem...

Moji najljubši

2011-11-01T14:57:00.000+01:00

JEsen je v Zoo

2011-11-01T14:38:00.001+01:00

Snežilo je kosmi vate

2011-10-21T17:28:00.002+02:00

Toško čelo

2011-09-21T08:23:00.000+02:00

Končna postaja 5, peš gor cca. 2h, dol 1h. Z otroki iz šole seveda.

Nogaaaaaaa

2011-08-29T17:04:00.002+02:00

Novi fotoaparat Canon pink Power Shot A3300 IS

2011-07-11T15:18:00.000+02:00

Sašo

2011-05-31T15:19:00.002+02:00

pravice

2011-05-19T23:01:00.000+02:00

Gledala sem Moora in se sprašujem katere pravice so mi samoumevno dane od države v kateri živim in katere želim zase in za svoje otroke.
- pravica do uravnavanja rojstev
- pravica do izobraževanja

zobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.

Izobraževanje je svobodno.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

- pravica do službe
Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine.
- pravica zdravja

Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.

Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.

Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.

Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.

- pravica do stanovanja
Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Stanovanje je nedotakljivo.
- pravica do dostojne smrti
- pravica do svobode, kulture

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Samo razmišljala sem.

city teater

2011-05-19T18:52:00.002+02:00

Groza. Najprej kr tko začnem. Potem pa malo bolj točno. Za en bon dobiš samo eno karto, pa čeprav je manj vredna... kje je kle nateg? Neprijazni, nedosegljivi, neodprti... Bljak.

Vse enkrat mine

2011-05-11T22:04:00.000+02:00

Ah, spet vse prehitro mineva. Gledala sem Erikov blog. In bliža se Karinin 3 rojstni dan. Ne veva niti, kako ga bomo praznovali, pa kdaj. Lahko se nama zgodi celo, da bi vse mimo nas šlo neopaženo. Je bil čas, ko smo se komaj kaj videli. Pa še bo. Pridem iz službe in Sašo gre na koncert. Za vikende ima on vaje, jaz predavanja. Mislim, da komaj skupaj držim. Matjaževa oporoka je z jutrišnjim dnem pravnomočna. Bubice pa tudi ni več na sporedu. Ne vem, če mi je ta čas tok zlo všeč.

Plusi? Mi smo še živi, smo še skupaj, odplačali smo kredit.

Draga bubi.

2011-01-09T15:47:00.003+01:00

Ne vem, kako sem prišla oz. smo prišli do tega, da smo te tako začeli klicati. Se mi zdi, da je to ime malo omililo moje strahospoštovanje pred tabo. Zame si bila šefica, glava družine. Bila si ženska, ki jo je dobro oponašati. In tu se začne zgodba moje ženske družine. Družine osnovane na močnih plečih žensk. Upam si trditi, da so v naši družini kar 4 generacije psihično močnih žensk. Z nami se ni za hecat. Tvojo mamo poznam le iz tvojih že rahlo mitičnih pripovedovanj o njej. Iz nje sem spletla lik ženske, ki vedno zmaga. Potem si bila ti, šefica v banki, začetnica našega počitniškega resorsa v Trenti. Pa sta tu še Lili in Goga, vsaka odlična na svojem področju, čeprav bi lahko rekli, da je moja mama doživela šele pozni razcvet. In potem smo me, Urška, Tanja in jaz. Urška in Tanja dokazujeta svojo intelektualno moč tudi z nazivi, jaz jo dokazujem z vsemogočimi projekti v službi in doma. Naš Jaša tu, ni odpadnik. Tudi on doživlja pozni razcvet in verjetno bi bilo s tvojim prvim sinom, če bi živel, enako. In pravnuki, ki so tu in verjetno še bodo prišli, bodo nadaljevali tvoj zgled. Ta tvoj zgled, da se da v vseh okoliščinah preživet, je bil v moji družini stalno prisoten. Res so ti hvale šle še pred leti zelo težko od ust, a tudi to se je spremenilo na bolje, čeprav si trdila da se železne srajce ne da sleči. Predvsem verjamem, da ti je dom življenje oplemenitil življenje in preostanek časa z nami. Nam je dal možnost počasi spoznavati, da je Trenta brez tebe lepa, a drugačna, praznovanje družinskih praznikov je še vedno prijetno, a brez tebe drugačno.
Erik je rekel za dedka, da njegove misli mislijo na nas. zate bi lahko rekli, da bodo tvoja dejanja z nami.
S tabo sem lahko šele ugotovila, kako pomembna je ženska dvojina. Me bova prišli še daleč. Hvala.

FKK Koversada

2010-08-11T10:12:00.005+02:00

Koversada je malo mesto. Težko da koga srečaš, čeprav veš, da kar nekaj znancev sem hodi. Letos smo se prav domenili z enimi, da se srečamo.

Koversada je vedno bolj oblečena. Čeprav se še vedno dobro počutimo nagi med oblečenimi (pa saj ni tako hudo), se včasih vseeno vprašaš a ti mladci na plažah oprezajo? No, Erik je imel pred prihodom tudi izpad, da on med nagce ne gre, pa sva mu rekla, da se bo lahko oblekel. Verjetno to potem vsi starši rečejo svojim najstnikom (ker le-ti so oblečeni). Orto nagci so predvsem starejši in starejše, brez revijskih oblin. Najbrž zato, ker s(m)o sprijaznjene s tem, da niti kopalke ne morejo skrit tistega kar se je nabralo v preteklih letih.

V soboto je bila Koversadina fešta. Sprašujem se, ali je to vsako soboto ali samo takrat. Noro ogromno ljudi. Ja jasno, zbirali so miss Koversade (in ker so takrat vsi oblečeni razen njih verjetno, je dovoljeno tudi fotografirat? Ker drugače ni, boge punce). Glasba je bila luštna, zahod božanski, mi smo bili pa na obisku pri Leonovih v Porto Sole, ki je zraven.

Utrinki: odlične pizze, blizu peščena plaža, blizu trgovina, Ledo Avio sladoleda je zelo hitro zmanjkalo. Čisto morje skoraj do konca, in čiste peščene plaže skoraj do konca (verjetno je fešta naredila svoje). Še vedno so čisto hotelski animatorji. Toaleta je bila letos slabša (in malo dalj) kot lansko leto (druga številka). A smo celo prali v pralnem stroju. Žetone pa dobiš čisto na drugem koncu pri recepciji. Odbito. Hrbet, vrat me boli od spanja na dveh armafleksih. Pa vseeno sanjam od nadaljnjem raziskovanju kampov po Italiji in Nemčiji. Celo prikolice se sposojajo, kar bo seveda ljubše mojemu hrbtu. http://www.gebetsroither.com/ Pri šotorjenju je bilo super tudi to, da Karin še ne doseže zadrge za odpret vrata, če jih zapremo navzgor. Kuharija pa je bila tudi ljubka, taka na prostem v senci. Fantje delali predvsem. Nov pekač-lonec se je zelo dobro obnesel. Zdaj bo romal v Trento pa mogoče tudi v Slovenj Gradec. Tam kjer imajo več piknikov.

Prevodi

2010-07-30T09:43:00.002+02:00

Berem, berem in se čudim prevodom g. Gradišnika. Bejzbol je bazomet in brain-storming (možganska nevihta) je možganski juriš, mobil je mobilija. Pa sej on je zgleda naslednik Toporišiča, ko si izmišlja nove besede. A se človek ne more pozanimati, kaj je že ustaljeno? Naj bo jezik življenjski ne pa praznoglavi pravilnik.

Camp Banovci

2010-07-22T19:02:00.004+02:00

Camp Banovci je luštkan manjši kemp z urejenimi sanitarijami, pralnico, straniščem za otroke. Terme so tudi simpatične, ljudje pa sploh. Počitnice smo podaljšali, ker smo ugotovili, da nam je tu bolje kot pa na morju.

Ko smo prišli so vhoda, sem bila rahlo razočarana, da se moramo zglasiti pri recepciji... in spet smo se peljali 20 m nazaj. S posebnimi karticami, smo lahko hodili v kopališče, oz. se peljali v sam camp. Hitro smo našli prostor v senci visokih ... mogoče brestov. Vse je ravno, nič kaj dosti korenin, kar je zelo pomembno za naš armafleks način spanja. Šele prosti koncu smo se namreč spomnili, da bi lahko napihnili blazine, ki jih imamo spakirane v avtu zaradi bodočega odhoda na morje. Animacije je mnogo, tudi pozno v noč. Sredi počitnikovanja smo ugotovili, da bi se lahko pridružili banovskim gusarjem, še ceneje bi nas prišlo, če ne bi Sašo za eno noč domov skočil. 13€ na noč, 9,€ za podaljšan dan, če ti ga sploh upoštevajo. Animacija pa celi dan za vse starosti v družini... od nekega gusarskega krsta, savne, telovadbe, plavanja, rutk s pikicami in majice z gusarji, večernega kina, skratka, vse kar se dogaja, se dogaja v sklopu gusarjev. Tudi večerni šampanjec v bazenu, ki ga drugače doplačaš. A meni je čisto pasalo, da smo televizijski opazovalci tega direndaja okoli nas. Naj se smejejo na mesto mene, pa doživljajo adrenalinske šoke na toboganih. Sašo pa Erik sta zavitega cel dan gulila. No, imeli smo siesto seveda. Glede na to, da se družina dokaj pozno zbuja, sem lahko prežvečila dve knjigi v jutranjih urah, ugotovila, kdaj se trgovina odpre v bližini, ter na koncu našla celo avto, ki prinaša svež kruh direkt v kamp vsako jutro. Ja, jutro je res bajno lepo. Dvakrat je bilo celo za dolge hlače, sam čez dan pa vedno vrooočina. Ponoči dvakrat naliv. Če bi se mi dalo, če bi bila nekako druga Nina, potem bi šla plavat, mogoče nek drugi cajt. Ker zdi se mi res dobra ideja. bazen odprt, prazen, vse tiho. No razen ptic. V ponedeljek so kosili travo, al pa nekaj podobnega, ni se dalo čisto prokužit zakaj bi jo sploh kosili. Ločujejo odpadke. No, zajtrk je padel tam okoli 10h, pol smo se ob pol 11h max pricjazili na drugo stran ograje, do bazena, ki smo ga cili cajt nadzorovali. Na začetku smo poznali le hladni tuš, pa sta fanta odkrila še neke tople tuše, pa tudi tisti hladni tuš je do večera topel postal. No, do 11.30 smo bili potem že zunaj. Al smo šli do bubice v Radence al pa sta Sašo in Karin zalegla v šotor, midva z Erikom pa sva brala Jelkin roman, ki je super zanimiv in me prav jezi, da moram čakat na čas, ko naju Karin ne moti in ko Erik nima kaj pomembnejšega za delat. Nismo si vzeli elektrike, čeprav je lepo porazporejena po celem kempu. Pa če si v tistem gusarskem paketu je notri všteta. Seveda si lahk gusar tudi v bungalovih, hotelu. A nisem še videla manjšega hotela. Mogoče kje kaj skrivajo. V nedeljo zvečer in ponedeljek je najmanj ljudi. celo bife pri bazenih zaprejo v nedeljo popoldne. Čista neumnost. Smo hotli it jest. Pol smo šli v samopostrežno restavracijo, verjetno ista kuhinja kot hotel, je blo dobro, poceni. Sam smejali so se nam, ko smo hoteli kosilo jest ob 18h. Ja ka pa mi vemo kok je ura na počitnicah. Sej zato pa so počitnice. Ne drug dan smo potem šli v tisti bife na pico, pa se jim je premična krušna peč pokvarla sredi peke naše pice in smo pristali na hamburgerjih. Potem smo šli na pico enkrat v samopostrežno, pa je bila čist prevelika, mogoče mal premal pečena, sam dobra. Sašo je sprobal karaoke na Disney način. 900.000 točk je dobil. Sam so popolnoma nedružabne. Ne tko kot v kakih filmih. Gledaš TV, ne slišiš muzike, ki pa ni prirejena za karaoke, torej ma tudi glas. Poslušalci v bazenu pa tud nič drugega ne slišijo kot komentatorja: No zdaj se je prijavil tudi en očka, mogoče bo še kak prišel! Ko je bilo mraz, smo termalno vodo (35-38°C) uporabljali za ogrevanje, ko je bilo vroče, za prijetno hlajenje, pa za savnanje, ko si potem skočil v normalen bazen. Karin je seveda oboževala tisto otroško mlakužo, kjer se je lahko podila za raznimi plavajočimi predmeti. S tem Fredi obročem je čist samostojna. Pa tobogan ji je bil tudi všeč. Sam nisem tok podpirala teh spustov. Sašo si je enkrat odrgnil nogo pri spustu, Erik je padel na Sašotovo koleno pri štrbunku v vodo. No, do 7 let tko al tko ne smejo biti otroci sami. S Sašom se že vidiva, kako otroke spustiva da se igrajo sami, v kaki animaciji, midva pa se savnava, masirava... Aja, jaz sem šla na masažo obraza in dekolteja. Luškano je blo. Nadgradnja moje kozmetičarke. Nisem se pa mogla čist sprostit, ker bi mi čeljust dol padla, pa najbrž ne bi blo ravno po nekih moralnih normah. Definitivno pa bomo šli na FKK kamp naslednjič. Sicer njihovga bazena nismo sprobali, (ker nima tobogana, kajpak ;-)), sam smo pogrešali tisto ležernost preoblačenja, umivanja posode pa da nič ne poškropiš svoje obleke. FKK je malo manjši, na eni strani zelo odprt pogledom v navaden kamp. Sanitarije, pranje so domisleno zgradili na pol ograje. Erik in Sašo sta koj našla skrivni prehod skozi pralnico v FKK kamp, pa smo si ga šli ogledat. No, vse pač primerjam s Koversado, ki je moja prva izkušnja in je v primerjavi s tem v Banovcih, gromozanska. So pa bili Banovci za vse nas nekaj prvič. Erika je osa pičila, šotor je opral dež, paviljon se je zaradi vetra spakiral in bo jadral raje v Trento, ker čist zares ne nuca zadrevalec toplote na poletnih počitnicah. Prvič sem uporabila svoj novi stol. Prvič smo uporabili svojo novo kuhinjsko omarico (pa ne za kuhat). Prvič smo obesili garderobno omarico na naš šotor, pa se je šotor povesil in je pol visela nekaj časa na avtu. Zgleda da je narejena za prikolice. Drevesa so bila tok narazen pri nas, da nismo mogl napet štrika za obešat, niti viseče mreže, zato moramo definitivno še kam it, da to sprobamo. Zdej bi z veseljem še kakega preizkusili kje tam v bližini. Drugače pa morje, da mogoče vsaj mal še plavamo...čeprav, če ma morje res 31°C, potem tudi to ni več za plavat. Aja, pozabil smo kanglice in lopatke, pa kako blazino, eno smo našli na dnu torbe šele proti koncu počitnikovanja. Sašo nas je vse spakiral v avto brez kovčka in je šlo. Sam en kovček za na streho bi blo kr luštno met. Pa kljuko za kolesa... aja pa kolo bi blo tudi kr luštno met. Čeprav to, k mi ga zdaj Petra rihta, sploh ne bi gor na kljuko prišel, sam je čist za Jankovićevo Ljubljano prilagojen (prikolica spredaj, kjer naj bi celo otrok lahk se peljal). Potem nam tudi tole pakiranje v avto kar dobro gre. Kar je za na morje, je šlo že prej not in not ostaja. Samo cunje prevažamo tja in nazaj (in še te se redčijo, ker smo res lahk tut mal packi).

Nove zapovedi

2010-07-14T18:51:00.000+02:00

ö Nikomur ne delaj tistega, česar si ne bi želel, da bi delali tebi.

ö V vseh okoliščinah si prizadevaj, da ne bi povzročal škode.

ö S soljudmi,z vsemi živimi bitji in s svetom v celoti ravnaj z ljubeznijo, poštenjem, privrženostjo in spoštovanjem.

ö Ne odvračaj pogleda od zla in ne boj se deliti pravice, vendar bodi vedno pripravljen odpustiti tistemu, ki prostovoljno prizna svoje dejanje in ga iskreno obžaluje.

ö Uživaj življenje, sprejemaj ga z radostjo in čudenjem.

ö Zmerom e trudi, da bi se naučil česa novega.

ö Preizkusi vsako stvar; svoje misli zmerom primerjaj z dejstvi in bodi pripravljen na to, da boš zavrgel celo svoje najljubše prepričanje, če se bo pokazalo, da ni v skladu z njimi.

ö Nikoli ne cenzuriraj svojega mišljenja niti se ne izogibaj nasprotovanju; zmerom pa spoštuj pravico drugih, da se ne strinjajo s tabo.

ö Izoblikuj si lastna stališča, na temelju lastnega razmišljanja in izkušenj; ne dovoli, da bi te kot slepega vodili drugi.

ö Dvomi o vsem po vrsti.

ö Uživajte v spolnem življenju (dokler s tem nikomur ne škodite) in pustite drugim, naj v zasebnosti uživajo v svojih nagnjenjih takih ali drugačnih, ki se vas prav nič ne tičejo.

ö Ne diskriminirajte ali zatirajte na temelju spola, rase ali pripadnosti živalski vrsti.

ö Ne indoktrinirajte svojih otrok. Naučite jih razmišljati z lastno glavo, vrednotiti dejstva in nasprotovati vašim stališčem.

ö O prihodnosti razmišljajte v časovnih okvirih, ki presegajo dolžino vašega življenja.

Dawkins, R. 2007. Bog kot zabloda. Ljubljana: Modrijan. Str. 275

I feel pretty

2010-05-30T22:11:00.001+02:00

I feel pretty
Oh so pretty
I feel pretty and witty and gay
And I pity
Any girl who isn't me today
I feel charming
Oh so charming
It's alarming how charming I feel
And so pretty
That I hardly can believe I'm real
See the pretty girl in that mirror there?
Who can that attractive girl be?
Such a pretty face
Such a pretty dress
Such a pretty smile
Such a pretty me!
I feel stunning
And entrancing
Feel like running
And dancing for joy
For I'm loved
By a pretty wonderful boy

GIRLS
Have you met my good friend Maria
The craziest girl on the block?
You'll know her the minute you see her
She's the one who is in an advanced state of shock
She thinks she's in love
She thinks she's in Spain
She isn't in love
She's merely insane
It must be the heat
Or some rare disease
Or too much to eat
Or maybe it's fleas
Keep away from her
Send for Chino
This is not the Maria we know
Modest and pure
Polite and refined
Well-bred and mature
And out of her mind!
Miss America, Miss America, speech!
Miss America, bravo, speech!

MARIA
I feel pretty
Oh so pretty
That the city should give me its key
A committee
Should be organized to honour me
I feel dizzy
I feel sunny
I feel fizzy and funny and fine
And so pretty
Miss America can just resign
See the pretty girl in that mirror there
(What mirror, where?)
Who can that attractive girl be?
(Which, what, where, whom?)
Such a pretty face
Such a pretty dress
Such a pretty smile
Such a pretty me!

MARIA & GIRLS
I feel stunning
And entrancing
Feel like running and dancing for joy
For I'm loved
By a pretty wonderful boy

Brez besed

2010-05-27T11:25:00.001+02:00

Vršič

2010-04-19T09:12:00.000+02:00

Takole pa se je bilo peljati čez vršič v nedeljo ob 13h. 10/h, Karin spala, Erik gledal risanke, midva pa občudovala ves ta sneg. 20 cm novega in tale kranjskogorska stran je seveda bila čisto zasnežena, naša prisojna trentarska stran pa šele pri 26 ovinku.

Čistilna akcija v Trenti

2010-04-19T09:07:00.001+02:00

Ko sem se jaz rodila, malo prej, preden sem prišla v Trento na obisk ka babici Jeleni, (tja sem prišla stara 12 dni), je nekdo, tam ob cesti nad našo bajto, pil ta sok in ga odvrgel zadaj za eno skalo. Smeti našel Sašo, na našem čistilnem obhodu okoli travnika. Toliko o razgradnji.

Natalie Merchant sings old poems to life | Video on TED.com

2010-04-14T09:46:00.000+02:00

Natalie Merchant sings old poems to life Video on TED.com

Niti ni to, da bi mi bil njen glas kaj posebnega. Gre za to, da me vedno potegne širši pogled na pesem. Najprej, ženska poje znane pesnike, Drugič, obrazloži kako so kake pesmi nastale. večino so za otroke. Kot da bi imel kar naenkrat vpogled v družino sredi 18. st.

Velika noč

2010-04-04T19:11:00.006+02:00

Hvala za ta lep velikonočni zajtrk pri Gogici s trkanjem. Trkamo rit u rit pa glava u glavo. Z jajci seveda. Da ne rečem, da smo sešteili kok jajc bo vsak pojedu in smo prišli na res huudo minimalko do sedaj, pa so še vedno trije jajci ostali. Pehtranova potica, ki jo je zrihtala Lili je bila tut zelo dobra. Škoda le, da bo moja dobra namera, da bi eno spekla, mogla počakat. Popoldne so za nas skrbeli Vrabič-Železniki... hrana in dobra volja, otroci so pa poskrbeli, da bomo zopet pucali njihovo sobo. Meni počasi zmanjkuje glas in filam se s preostanki čokolade in smrekca. Ka ni mogu Jezus vstat čez kak teden, da bi mi imeli daljše počitnice?

V ponedeljek smo pojedli še sveža jajca v šnitah/prženicah/francoskih toastih/rezinah. Ker nam je zmanjkalo mleka smo dopoldne šli na mlekomat. Sploh ne vem kam cajt gre, ko takole za nazaj razmišljam. Smo res šli dvakrat ven? Kdaj so bli pa potem dinozavri? Sej ni čudno da mi cajt gre, ko mamo tako nabit čas. Mlekomat in dinozavri v enem dnevu. Kdo bi si to mislu.

http://www.ted.com/talks/lang/eng/jamie_oliver.html

2010-02-15T13:03:00.000+01:00

http://www.ted.com/talks/lang/eng/jamie_oliver.html

Realage

2010-02-15T09:46:00.000+01:00

You're more likely to finish your workout by saying "Boy, that was a breeze!" if you do this first: rest your mind.
Why? Because research suggests that a tired mind means a tired body. Exercisers in a study had a harder time with their workouts when their brains were fatigued.
Jaz sem skoz utrujena u glavo, ni čudno pol...

Welcome to School Gate - your guide to Britain's education system - School Gate - Times Online - WBLG

2010-02-15T09:29:00.000+01:00

Welcome to School Gate - your guide to Britain's education system - School Gate - Times Online - WBLG

Filozofija

2010-02-11T13:36:00.001+01:00

Berem en učbenik o filozofiji od Goge še iz leta 1970. Zelo zanimiv, rahlo socialistični pogled a še vedno širi obzorja.

Recimo, sprašujem se, kako je možno, da neko popolno bitje (ala bog) ustvari nekaj nepopolnega (ala človek)... tu ni logike. Popolno bitje lahko ustvari popolno bitje.... če načrtno naredi nepopolno bitje, potem tudi sam ni popolno bitje ker ima nepopolno mišlenje.

Tipi moke

2010-01-30T13:31:00.000+01:00

The numbers, which are a Swiss typing system widely used in Europe, (but not in France or England) are related to how much husk of the grain remains in the flour after milling, so the smaller the number the lighter and whiter the flour; the higher the number the more healthy parts remain in the flour.

Wheat flour

Type 400 - 450
Has no specific flavor and can be used for cakes, cookies and other confectionery, pies, to thicken sauces etc. (Equivalent to American cake flour)

Type 500 - 550
Stronger in taste and is usually used for yeast based bakery. (Equivalent to American all-purpose flour)

Type 600 - 650
Light bread flour. (Equivalent to American white bread flour)

Type 800 - 850
Heavier flour used for bread baking. (Equivalent to American light whole wheat)

Type 1000 - 1050
Strong flavoursome taste, high contain of protein and as a dark flour is best used for bread baking (Equivalent to American regular whole wheat flour)

Full grain Wheat flour
Often has no type number, as the full grain is ground in the mill (Equivalent to dark whole wheat flour)

Bolezni

2009-12-09T22:34:00.003+01:00

Toliko "padcev" je bilo letos okoli nas. Urško VB je zadela možganska kap a je na srečo preživela in novembra rodila Zalo, Sašotovega strica Milana je 1. novembra možganska kap pokončala, malo pred svojim novemberskim 36 rojstnim dnevom pa je za posledicami možganske kapi umrl najin srednješolski sošolec R. Dedija Matjaža pa je napadel rak. Maligni tumor ima na požiralniku in zasevke po kosteh v okolici do ledvenega dela, nekaj pa celo na jetrih. Zdravniki se bodo še sestankovali kaj z njim, a obsevanje in kemoterapija mu ne gine. Operacije se bodo izognili. Zdaj moramo pazit nanj, da se česa ne naleze. Danes je šel ven na zabavo od MK. Moji otroci pa tudi vsi smrkajo. Včeraj sem jokala, da sem zabuhla danes po šoli strašila. A je že bolje. Vsaj meni, če že ne Matjažu. Hvaležna sem, da sem se sem preselila in sem njegova soseda, da ne obžalujem nobene stvari v zvezi z njim.

Privatnost

2009-06-23T13:37:00.003+02:00

Moje privatnosti pa ne dam. Zato brišem ven podatke o e-mailih in telefonih. Žal ne želim, da me služba in njeni proizvodi kličejo tudi na počitnice. Popolnoma brezosebno in brez trohice empatije. Ne razumem, a ljudje niso vzgojeni? Kar naenkrat se mi potem mešajo stvari: privatnost in služba. Kako potem živet, če so navodila, ko prideš domov, pusti službo zunaj? Pa tu služba mislim res zelooooo široko. Torej, ne kličite me, če niste moji najboljši prijatelji (potrebujete definicijo najboljšega prijatelja? Ste že bili kdaj z mano na ribonu? Ne? Potem ne spadate v to kategorijo. Ok, nekateri se mi lahko še pridružijo in naj mi napišejo osebno pismeno prošnjo, da bi radi šli z mano na ribona.) Ne pišite mi, če nimate mi kaj osebno pametnega povedat, ne forwardirat. pa še splošna navodila: ne forwardirajte mejlov z vsemi naslovi in če že pošiljajte na več naslovov, jih pošljite v bcc, da se ne vidijo med sabo. Hvala za razumevanje.
Ne dovolite si, da vas označim za cable guy. Ker bom cable girl postala jaz.

fotografija

2009-04-25T17:12:00.003+02:00

Medtem ko prebiram zgodovino fotografije, je Sašo prešel nazaj na analogno fotografijo (v smisli, da je kupil baterije za moj fotoaparat, torej še nismo čisto na analognem, smo pa vsaj na resničnem filmu). Jaz pa sem spet odprla svoj facebook. Če ga ima moj oče, potem ne smem preveč zaostajat.

Technology is a way of organizing the universe so that man doesn't have to experience it.

2009-02-06T11:25:00.002+01:00

Kaj mislim o tehnologiji? Točno to.

Leto 2008

2009-01-25T14:03:00.001+01:00

Napisali smo pregled lanskega leta. Če koga zanima naj klikne zgornjo povezavo.

Konec dober vse dobro

2009-01-10T23:29:00.003+01:00

V sredo smo praznovali pravoslavni božič s česnico in zakladom v njej. Danes pa je še zadnji dedek Mraz mimo. Luštno je bilo. Dober začetek leta. Čeprav me je vso obdarovanje v decembru čisto dotolklo. Erik je vsak dan spraševal, prosil: hočem darilo. Mene je potrošniški način življenja čisto bremenil in bíla sem težke bitke sama s sabo, da nisem nič kupila. Sašo me je prosil, da mu ne kupim nič in mu res nisem. To mi je bilo grozno težko. Da nekumu obljubiš da ne boš kupil darila in potem to res ne narediš. Še zmeraj se mi je zdelo nekako vljudno, da vseeno nekaj malega prineseš, daš, kljub prošnjam. Nakup darila za Erika sem tudi njemu prepustila. Za Karin sem ga rahlo pritisnila in zdaj ugotavljam, da bi bilo bolje, če bi ga poslušala in ji ne bi nič kupili. Tale šotor s kuglami je namreč rahlo prevelik za naše stanovanje. Ko pa je toliko luškanih igrač na svetu, ki bi jih človek rad imel! Sašo si je zelo želel za Erika kupiti stvar, ki si jo je sam želel. Mislim, da je potem vseeno upošteval Erikove želje. Res sem se težko sem uprla nakupu. Si moram prav čestitat.

Tale mraz je dotolkel tudi mojo hvaležnost za balkon. Vsa zelenjava nam je pomrznila zunaj. S paradižniki lahko keglaš. Zdaj je le še za v juho ali pa za v pečico.

sem bla spet mal penasta, kle je za umiritev

2009-01-05T00:03:00.000+01:00

definitivno ne bom več kuhala mlečne juhe s koruzo (k je bila ta prvih stokrat prov super enolončnica). bom poskusla kjero drugo. glede elektrike, je kar je in od kle štartamo dalje. glede službe, hvala da jo imam, da me čaka in bo plačevala kredite še vsaj nadaljnjih 5 let. ta služba al pa kjera druga, še boljša;-). hvala za elektriko, nam je v pomoč tu ni kej. čeprav so štekarji čudn postavljeni, delujejo. in lučke so zopet popravljene, vse dela. kaj se mam za prtoževat. hvala za mraz, končno se nam zelenjava ne kvari tko hitro, k jo mamo zunaj na balkonu in hvala za balkon, jasno.

Potovati z otroki

2008-11-20T08:40:00.005+01:00

Potovati z otroki pomeni, da delaš, gledaš stvari, ki so tudi njim primerne. Midva, če bi bila sama, ne vem če bi šla gledat oba živalska vrta, pa Naravoslovni muzej bi tudi najbrž odpadel, pa nama zdej ni nič žal, da smo šli to gledat. Danes je tehnični muzej na vrsti. Spet imam malo prebliskov, da se mi v resnici ne da, sam sigurno bo dobro (na koncu koncev sem si to vedno želela videt, tistega v Munchnu so zelo hvalili). Bit z otrokom na potovanju pa tudi naredi to, da se bolj zblendamo z okolico, imajo nas za domačine, spuščajo nas preko vrste za ogled. Spoznavamo pa tudi igrišča, jasno. Pa tok stvari je še za vidit. Moraš malo omejiti oglede. Ne ravno vsega it pogledat amapak samo tisto kar je top na tvoji listi.

In vprašanje, a bomo kmalu tam je najbrž rdeča nit vseh teh potovanj. Odgovor skriva najbrž kako skrito filozofijo staršev. Midva jim po resnici poveva, da je stvar še zelo daleč. Kolegica Maja pa reče, da je stvar zelo blizu (in ker vsi otroci, ne glede na odgovor, vprašanje večkrat postavijo), ko pa prideta do tja, pa reče da je še zelo daleč.

Art Forum Berlin

2008-11-03T20:56:00.010+01:00

Danes smo si ogledali sodobni umetniški sejem, to je 140 galerij na enem mestu. poslikala sem tisto, kar mi je bilo zanimivo/všeč. Slikala sem brez fleša z nemirno roko, a do bistva vseeno prideš ob ogledu.

Tole je opazil Sašo. Edina superrealistična slika od nekega Japonca v dveh "ekranih", tako kot je Sašo slikal leta nazaj.

Kako vidiš črno na črnem? Verjetno je delal z vrvico, pa potem prebarval, lahko bipa tudi z samo barvo.

Stadion. Utrujeni smo.

Mesec november je tudi tu mesec fotografije in na sejmu jo je veliko. Pa tudi dobre.

Zanimivo se mi je zdelo tole narest s pomočjo barvastih kartonov v katere delaš odprtine.

En krik v spomin namojo prvo naslovnico revije Zofa.

Vse zašito.

Ko ti primanjkuje kablov.
Električna napeljava, ideja za šolsko ustvarjanje tudi.

Pa malo Hoper stila. Praktično je bil tale realizem na sejmu vglavnem zelo diletanstski. Tale me pa spomne na sliko, ki sva jo za na vrata od WCja naslikala babici Gogici.

Tega umetnika pa Sašo celo pozna. Naslov tele je: Honey, I rearange the furniture, because now I am serious.

Isti umetnik.
Reclaim a space of your own.
Tale video je bil odkupljen triptih, sredinska je bila posneta pred slapom, tipi pa čisto pri meru.

Avtor naslednjih "slik". Nadgradnja Viktorja Bernika. Super.

Nina aus Berlina

2008-11-03T10:24:00.005+01:00

Prikolovratili smo v Berlin. A najprej je bil ... Slovenj Gradec, snežena Avstrija, postojanka nekje pri meji z Nemčijo v obliki ladje, snežna južna Nemčija, spet ena postojanka samo z WCjem, potem pa prihod v lepo vreme in Dresden. Sonce, mraz, gostoljubnost in punktlih točnost. Smo šli mimo Erich Kästner Museuma, kjer so imeli žal privatno zabavo, pol pa direkt v Kindermuseum, kjer smo raziskovali čutila. Nekaj takega bi moral naš Zavod ponudit, to bi bilo super. Prespali smo pri bivši PJjevki in njenemu "Nemcu" Davidu. Stanovanje pa smo si delili še z Darjinim bratom in njegovo punco. Zelo prijazni, ni kaj. Po moje so se vsi stlačili v eno čumnato, pod katero enpozno v noč base nabija, da smo lahko mi spali v eni sobi. Za zajtrk smo jim najbrž tudi vse pojedli, kar so imeli nakupljeno za vikend. Pridemo, vidimo in zmagamo. Pomažemo vse.

Dresden je primerljiv z Ljubljano, zato domač, samo malo večji, malo lepši, najbrž malo starejši. Malo bolj porušen je bil, pa malo bolje so ga obnovili. Potem pa smo se odpeljali v Berlin (mimo največjega evropskega spa tropskega centra, kamor mogoče še kdaj gremo, če bo zelo mrzlo Tropic Island). Berlin pa je pop sublimen. Kake stolpnice (no stolpnice so me že v Dresdenu impresionirale, ko so svetlobni efekti na požarnih stopniščih).

Kok pasovne ceste, kak ring. Pa kako rahlo dunajski je ta predel, kjer zdaj živimo. Rahlo samo. Vse se še razvija, gradi, obnavlja. Erik nam je zbolel, se skoraj pozdravil in potem sredi Egipčanskega muzeja zbolel. Sašo ga ni smel nest, ker je to kokr prepovedano. Za vozičkarje ni nič urejeno v tem kokr najboljpopularnem Alten muzeju. A za vidit je kaj. Giacometi in egipčanska kultura z znano Nefretetino glavo pa Ehnatonova glava itd. . Vse kar sem se kdaj pri umetnostni zgodovino učila je tu notri spravljeno. Tok o krajah in ohranjanju kulture. Antika je bila tudi Eriku domača na račun dobre knjige, ki sva jo malo pred odhodom prebrala do konca 100 grških mitov, ki jih pripoveduje nek Atik pripovedovalec.

Na Kastanienallee, kjer smo doma, je luštno toplo, približno enako veliko kot doma s tako razporediotvijo prostorov, ki jo hočemo tudi mi narest v prihodnje. Lidl s poceni dobrimi čokoladami in probiotičnimi sadnimi jogurti je blizu, tako da ne bomo umrli. No, vsaj ne zaradi podhranjenosti. Karin smo tlačili že banano v usta, pa je potem šla vseeno še na joško. Po angleških navodilih naj bi dečva zdaj že trenirala pincetni prijem in samohranjenje. Hmmm.

Najboljših 5, ups 4

2008-10-15T02:07:00.012+02:00

Po vplivu filma High Fidelity in revije Bukla, sem začela razmišljat o najboljših petih knjigah. Kmalu sem ugotovila, da bom morala to kar malo razdelat. Dopolnjevala bom sproti. In ja, ostane naslov 5, čeprav jih pišem 4. Življenja pač ni še konec, da bi zaključila najboljših pet. To je tko kot vrt, ko se ga enkrat lotiš, ne moreš rečt da ga boš enkrat končal. Ko ga končaš, takrat vrta več ni.
Druga stvar pri najboljših 5 pa je, da morajo odsedet par let, da res vem, da so še za enkrat brat, gledat, poslušat. Tu imam rubriko zadnja kult-ura ki mi je sedla, pa vidim, da mi sicer kar kaka knjiga sede, sam pol čez kratek čas, ko razmišljam o njej, ne morem več rečt, da mi je pa res naj, naj. A ja, pa pet najboljših je random postaljenih.

Najboljših pet otroških knjig

1. Tajno društvo PGC (po vzoru te knjige, smo s sošolkami v OŠ naredile tajno društvo VAN (Veronika, Anja in jaz) ter pripravile neke pravilnike, dogovore...)

2. Dvojčici (Erich Kästner, po katerem je Erik dobil ime. Identificirala sem se z njima in sanjala o tem, da bi moja starša tudi nazaj skupaj prišla.)

3. Odvratne rime (To Dahlovo knjigo sem prebrala šele nekje na faksu ali po faksu in najbolj mi je ostalo v spominu kako so učenci pri moji likovni vzgoji na OŠ Dobrovi imeli odprte oči, ko sem jim jo brala. Ne spomnim se več, kako sem to vpletla v sam pouk, a bil je odličen občutek. Enkrat sem jim pa pripovedovala o Ecovi knjigi Ime rože, ko smo obravnavali pisave. Takrat so bili pa čisto na trnih.) Ker Dahla dolgo časa ni bilo prevedenga, sem si ga kupovala v Angleščini. Zdaj sem zadnje angleške knjige dala prijateljici, ker mi je to užitek brat v Slovenščini, pa še Eriku recimo.

4. Črna marela (spet nekaj raziskovanja)

Najboljših 5 knjig

1. Umetnost potovanja od Alain de Botton (definitivno priročna knjiga za nekoga, ki si želi potovat, smrk, pa ne more, smrk. Oz. je preveč komot.)

2. definitivno kaka knjiga od Milana Jesiha (recimo tista s pesmijo, Rada me ima, kupila mi je glavnik)

3. Jane Austen Prevzetnost in pristranost (ja halo, kdo bi lahk pozabil g. Darcyja. Verjetno je to tudi moja najljubša BBC nadaljevanka. Potem bi bila na drugem mestu pa... aha grem kar napisat)

4. Darling Buds of May (sočno, preprosto življenje)

Najboljših 5 nadaljevank
(Si vzameš 5 ur časa in pogledaš vse dele od začetka do konca. Njama. Ene so že rahlo erotične in jih priporočam, da se gledajo solo ali pa z nekom, ki mu popolnoma zaupaš beri partner.)

1. Prevzetnost in pristranost (BBC DVD varianta, se je Sašo potrudil in mam original doma, ha, ha! In tu se Darcy že prej začne smejat in ne šele na koncu, kakor smo bili vajeni na televizijski različici)

2. Darling Buds of May (Catharina Zeta Jones in Fulls and Horses za babe)

3. North and South (kako to da ta knjiga še ni prevedena?)

4. pa tista nadaljevanka, Sabinaaaaa, pomagaj, kaj sva že gledali, čist me je vrgla, k tista punca pride učit, se pol zaljubita, skoraj poročita...? mogoče od Brönte? Jane Eyre

Kakor vidite sem obstala nekje v 19. stoletju. No Darling Buds of May mi kvari povprečje. No, ne kvari. Povprečja pač enostavno ni. In drugih nadaljevank niti nanizank, po kratkem razmisleku NI. Sorry. Me ne privleče nič drugega pred TV (no, mogoče kaka poljudno zananstvena oddaja, oddaja o modi, neredu oz. redu, pa o umetnosti, pa risanke Winx in tista druga s čarobnimi kamni, kjer notri začuda igrata brat in sestra Erik in Kara, halo?!).

Navade sreče

2008-10-12T12:38:00.003+02:00

Ne vem ali se stvari sploh zloadajo a so navdihujoče, tako kot skoraj vse ostale na TED (technology, entertainment, design). Priporočam ogled.

5 stvari, ki jih otroci ne smejo delat, pa bi jih morali

2008-10-12T12:34:00.001+02:00

Ustvarjanje obredov

2008-09-30T09:02:00.003+02:00

Po ogledu simpatičnega filma Dan in Real Life (Dan je ime), sem razmišljala o tem, da bi morali mi tudi imeti nek family reunion obred. Recimo ko se Trenta zapira. Ravno prav mrzlo in vizualno lepo bi bilo da bi se približali filmskemu srečanju družine. Lepše je, da si že del nekih takih obredov, a najbrž tudi težko kot najstnik se jih udeleževati. Kakorkoli, obredi verjetno res nastanejo bolj spontano. A tu je moj predlog za srečanje ob zatvoritvi Trente: naj bo to večdnevni spored. Jaša naj pripravi smešno razmigavanje (aerobika ob neumni a veseli glasbi), to mora seveda narediti spontano (kaj bi o spontanosti, če je to načrt?), brez podtona (zdaj pa bomo sestri in mami zmanjšali rit). Potem imamo tekmovanje ženske proti moškim v reševanju iste križanke. Kulturni večer, kjer vsak predstavi nekaj kvazi kulturnega (od umetniškega riganja dalje, tu ne gre za neko visoko kulturo). Nogomet, metanje obročev in drugi športi so teme kakega popoldneva. Zraven se dobro jé družabno hrano kokr palačinke.
A kaj mi bodo taki načrti, ko se ti obredi motajo le po moji glavi. Razširjena družina rahlo razpada, mogoče tudi po moji zaslugi, ko sem kdaj vzkipela. Všeč mi je, če drži skupaj. Zato pa je družina. Jaša v Trento sploh ne hodi, verjetno zato, ker je premalo high. Mi ne hodimo med vikendi, ko bi lahko, zato ker ma Sašo kup obveznosti. A bi mogoče sama peljala? En mora začet, kajne? Če pa hočem med vikendom oprat vse, počistit, it na trg... ha ha, razen pranja mi tko al tko nič drugega ne rata. To so ene take sanjske ideje, kaj vse bi počela, potem pa življenje pokaže svoje zobe in jih moraš pucat, če jih hočeš še met čez nekaj let.
Mogoče pa naredim pucanje za en obred. Dobila sem spet nove vreče cunj za Erika in Karin. Še vedno so v avtu, ker Jankovič ne dovoli, da se takoj obremenjujem s tem. Pregled kaj je ok, kaj gre naprej je rahlo očiščevalni. Hkrati mi je pa kar slabo, ker ne vem kam bomo to spravili v našem stanovanju. Mogoče pa bomo kdaj rabili, mogoče pa nam bo šlo kdaj slabše kot sedaj... mogoče pa bi jaz nehala negativno razmišljat, tako kot Secret pravi in bi enostavno vse pometala stran. OK, kake sentimentalne bi pa lahko spravila?
Kako nastane obred. Mogoče tako, da je en zelo nasilen s svojo idejo in dober organizator? Pa saj to sem jaz! Manjka mi samo malo motivacije, kar pomeni odgovor na zakaj. Zakaj neki bi spavila celo družino skupaj (ko včasih tako hvaležno odjadraš stran). Mogoče ravno zato, da jadranje stran ni več nuja in potreba, amapk svobodna odločitev. In srečanja tudi niso več nuja ampak svobodna odločitev. Mogoče pa obred nastane spontano, nekaj kar rad delaš (pocaš kremo na faco) ali pa kar moraš delat (prat zobe), postane obred. Jaz priznam samo en obred, ko grem an Vršič, skušam najti z očmi Ajdovsko deklico. Včasih sem celo menila, da če je ne vidim, se bo kaj slabega zgodilo (ker sem jo vedno videla). Zdaj pa ko grem v Trento tudi takrat ko je temno ali pa ko je vse v oblakih, tega ne morem več verjet. Čeprav mi je težko, ko je ne vidim. Sam nič slabega se ni še zgodilo, če je nisem videla. Mogoče pa mora imeti obred neko magično moč. Nekaj nerazumnega, če smatram pogled na Ajdovsko deklico kot obred, pranje zob pa ne. Pa saj mi ne bo težko po mji bujni domišljiji kako zgodbo napeljat okoli novega obreda? Zadnjič sem Eriku posodila verižico z obeskom, da ga spomni na naju. Saj obesek ni nič posebnega, pravzaprav je zelo lep, abstrakten in Eriku sem ga razložila (trenutni navdih): tu v sredini sta vidva s Karin, okoli so pa črte, ki prikzujejo kako vaju midva za atijem objemava (gre za mali srebrni krog, ki ima iz sredine speljano spiralo). In je pomagalo.

Tole zelo rada delam in jem

2008-09-24T19:27:00.005+02:00

Na začetku sem se matrala z deljenjem, ker okoli mene še ni bilo hkrati deset ljudi navdušenih nad takim zajtrkom. Zanimivo, da gorenci delajo to z mlekom, pri nas doma so to včasih delali z vodo, a odkar sem probala to različico... no, jaz dam veliiiko več sliv.

Vse bo dobro

2008-09-15T18:59:00.005+02:00

Zjutraj sem si dala ta t-shirt gor in si prebrala napis. Jp, vse bo še dobro. Hvala za to majico Andreja in Tomaž. Že kako dobro desetletje moj najljubši izrek. In potem se je začelo. No, začelo se je najbrž že prej. Skozi okno smo opazili jate lastovic, ki so se verjetno poslavljale, ter manjšo jato rac. Sašo je rekel, živali so vznemirjene, moj podnapis seveda temu je bil, aha, potres prihaja. Pa sem se potolažila z našimi mirnimi mački. Potem sem šla s Karin urejat osebni izkaznici. Karinina prva in moja zgubljena. Pridem domov z jokajočo Karin, ki seveda ne more zaspat v vozičku (seveda zato, ker Erik tudi ni mogel). Doma zaspi takoj na joški in jaz dvignem še en paket listov in drugih kozlarij na polici in NAJDEM OSEBNO. Tako sem zapenila, da sem začela kričat in jokat in zbudila sem Karin in obtožila Sašota da mi ne pomaga iskat. Kličem tja, pa mi rečejo naj takoj pridem, da bodo uničili osebno. Pa grem, spet s Karin, tokrat v kenguruju, kjer manj joka. In nabašem na istega gospoda, ki kliče na Cetis in stornira naročilo, s pomočjo šefice stornira še moje plačilo in mi vrne denar. Dela preko svojega urnika, ker zadaj že čaka izmenjava.
Šibam in ne morem verjet, da se v resnici lahko dobro počutim. Pri Simobilu si kupim telefon,
tako da Sašo lahko dobi mojega, ker je svojega popolnoma uničil. Moj je neki zelo fenci in boljš kot sem mislila. Kupit ga ne moreš brez osebne. Zato tak kraval okoli osebne. Sašo je šel potem po Erika in na poti zvedel, da mu ni treba imeti danes delavnice, kar je umirilo naš večer. Popili smo čaj ob petih, vsak iz svoje najljubše šalice in vsak svoj najljubši čaj (Erik se še spoznava).
Nato sta ati in Erik odšla malo slikat skupno sliko. Karin je imela zopet zelen kakec, kar je razjasnilo njeno vikendaško togotnost. Smo že mislili, da imamo prisluhe in privide.
To pa je naš Tigi, ki je mislil, da imam kako hrano zanj. No, malo kasneje je tudi on bil potešen. Vse je dobro.

September tries its best to have us forget summer. -- Bern Williams

2008-09-14T10:26:00.004+02:00

Kot nekakšen ateist mi je tale rek prav zabaven in očiščujoč:
If there were no God, there would be no Atheists. -- G. K. Chesterton

In apropo temu vremenu:
Na Norveškem grdo vreme zgleda ne obstaja. V vsakem vremenu se gredo otroci v vrtcih ven igrat. Prav zanimivo bi se mi zdelo spuščati se po toboganu v najhujšem nalivu in igrati v peskovniku. Njihove pelerine so boljše kot naše. Spomnejo na ribiške. Hlače so kot nekakšen Goretex. Erik je eno pelerino dobil od Ivancev. Zgleda da imajo tudi izbiro škornjev večjo. Ko sva midva z Erikom spomladi kupovala škornje v Massu so imeli somo dvoje fantovskih in dvoje dekliških, za odrasle seveda nič. Te zgleda premorejo le v Kokoški. Rada imam dež, verjetno tudi zato, ker se mam kam zavlečt ko sem mokra ko cucek.

no comment

2008-09-11T13:05:00.001+02:00

Kako spraviti Karin v dobro voljo? Pogled v ogledalo in pačenje.

Spet

2008-09-09T16:46:00.002+02:00

Spet smo v Ljubljani, spet Erik v vrtcu, spet grem v knjižnico, spet Miško pri veterinarju. Človek bi oddaleč mislil da imamo dolgočasno življenje. Samo: Ljubljana je čisto drugačna, gledaš praktično kot turist, Erik je pri zmajih (mogoče vrtec že ve, kaj pomeni obdobje 4-letnikov), v knjižnico grem vračat knjige in težko se upirat novim, Miškotu pa so spulili 4 zobe. Ljudem pa ne izpulijo 4 zobe naekrat, ponavadi po malem, ker preveč boli. Tko da bo Miško najbrž zelo bogi tudi v nadaljnje. Zdaj se vleče po stanovanju, spet dela lužice, ker mu skret zgleda ne diši, jest pa tudi spet ne more. Hja, spet lahko pomeni samo nekaj čisto drugega.

Trentarsko

2008-08-19T16:19:00.003+02:00

Čez travnik nam hodijo turisti. Pač so taki turisti, ki ne želijo hodit in si delajo krajšnice do Kekčeve domačije čez naš travnik. Pri tem uničujejo ograjo, puščajo smeti, kradejo... Je pa to edini travnik v zgornji Trenti in po njem se pase srnjad in če smrdi po ljudeh, se najbrž ne pase tko zlo rada. In tako je prišel starejši par mimo naše hiše in jih je Goga preusmerila skozi vrata na strugo, sam tega nisem slišala. Razpenila sem se in preizkusila svojo pedagoško nastrojenost, da bi v njihovih glavah nekaj empatije sprožila. Kaj čmo, moja empatija je tudi na nuli. Vprašala sem jih, če mi lahko povedo njihov naslov (niso, so pa blizu Bovca), da pridem še jaz malo po njihovem vrtu špancirat. Naj kar pridem, pa naj mal lešnikov še naberem, gospa se je čisto razpenila, da kaj ji bom jaz Ljubljančanka, solila pamet in jo je ubrala nazaj po poti, gospod pa je začel premlevati, da ima on tudi težave z Nemci, Italijani. Ko sem videla, da sem stvar popolnoma zavozila, sem jim rekla srečno. Gospa se je še obrnila, zamrmrala, da ona meni pa ne želi, pogledala našo cifro in rekla, jaz pa vem kje živite. Sašo je bil žalosten, ker se spravljam v take spopade, jaz sem bila zbegana, jezna, žalostna in prestrašena. Na lastnem vrtu. Mi je žal, če sem nabasala na dva turista, ki res nista želela nič drugega, kot najt izhod iz našega vrta, samo večina pač ni takih.

Trentarji ja. Mogoče bo pa Kekec (Mitja lo Duco ali po domače il Duce?) naredil en wellnes hotel čez strugo, zdaj ko je njegov okoliš v 2 Triglavskem rajonu. To bi mi pasalo in bi oprostila vsem tem turistom, ki jih ma najbrž tudi on že malo dosti. On je odprt za svoje oste, drugih ne more folgat. Niti dekleta pri kočii pri izviru Soče ne morejo folgat vseh gostov in ko enkrat oddelajo za tisti mesečni denar, se moraš dobr poznat z njimi, da ti odprejo in postrežejo. Fotograf Gregorič je tam 10 mesecev in se sam z oddajanjem hiše preživlja. Jaz bi pa tam imela konje ... in priklicala obade.

Prebrala sem Zgodovino skoraj vsega in Zgodovino lepote in se lotila Zgodovine glasbe. Sem zgleda malo zgodovinska, a ta slednja ni tako dobro napisana, ne vem če mi bo šlo. Rada imam zgodovino, ki je sociološko obarvana in niso samo fakti.

Tole pa so polhovi zobki :-), plen naših mačkov. Enkrat pred leti, so takile zobki ugriznili mojega očeta, ki ga je lovil po sobi v Trenti. Mislim da je bilo kar hudo...

Kam je šel moj čas in druge zadeve

2008-07-18T15:59:00.004+02:00

Berem eno knjigo že cel mesec. Preberem en stavek, pa Erik želi malo pozornosti (in če je ne dobi, jo začne z dojenčkastim nato pa z negativnim obnašanjem), preberim stavek še enkrat, ker sploh več ne vem zakaj se je šlo, pa je na sporedu Karin. Žal za 1 na 1 odnose z možem ni šans. Koliko časa bova še to zdržala? Po eni strani je mene ločitev staršev tako označila, da ne znam razmišljat drugače kot da gre tip čez rob. Potem pa opazujem druge punce, ki na to sploh ne pomislijo. In si rečem, da bi mogoče tudi jaz začela tako razmišljat, ker mi negativno razmišljanje ne pomaga. Ja Nena, našla sem tipa, ki enostavno je samo zame in je prfekten. Drugačno razmišljanje me ugonobi od znotraj in postanem tečka in vlečem negativo nase. Tako da zdaj razmišljam tako, da čas 1 na 1 bo še prišel, do takrat pa bo tudi knjiga in moj čas počakal. Sej vse enkrat mine. To, da ni časa za naju pa za knjigo je en mali minus v tem enkratnem obdobju dojenčkov. Pa tudi za ta minus se bo našlo kako zdravilo.

Knjiiga

2008-06-18T11:48:00.003+02:00

Spet sem jokala, tokrat zaradi knjige. A ne povem naslova, da komu ne pokvarim branja. Verjetno tej knjigi doda dodatno vrednost (DDV) tudi to, da si starš. Tako kot sva se pri otroških filmih začela jokati zaradi odnosa starši-otrok (ki je bil bolj nepomembno navržen v scenarij), tako zdaj dojemam tudi to knjigo. Za te pikce bi človek naredil čisto vse. Ne pobijal iz maščevalnosti, čeprav to razumem. A branila bi jih z vsemi širimi. Z svojimi dejanji bi jim poskušal pokazati, za kaj se je potrebno borit. Za ljubezen. Iz lastnih izkušenj s starši, pa ugotavljam, da to starševsko borbo vidiš, razumeš, šele, ko si sam starš. Le kaka spoznanja ti pritičejo z leti in spremenjenimi življenskimi vlogami.

2008-06-06T11:23:00.002+02:00

Bolj sem flegma s Karin. Pri oblačenju, jokanju, spanju, umivanju in analiziranju kakcev, krčev... . Je lažje z drugim otrokom a hkrati nimaš čisto nič časa zase. Je kuharica v Zavodu rekla, da če maš pa še vrt, si pa v minusu. Počasi opuščam tole enoročno tipkanje po kompu, raje berem, samo je težko držat knjigo z eno roko (druga podpira glavico pri dojenju ali spanju - ja dečva spi ko ubita, če se kokr nosi), če nista obe roki zasedeni s podiranjem kupčka. Nova definicija zelenih kakcv in napenjanja je, da preveč zraka požre, ki oksidira v želodcu in obarva (poleg tega da napenja) kakec zelen.
V mestu imamo eno albansko-kitajsko navezo, ki cel dan špilata, albanec piščali - eno in isti vižo, dva takta, CEL dan do 10h zvečer (služba pač), kitajec pa dude, malo več taktov a tudi cel dan. Odvisno od pozicije, slišiš enega al pa drugega. Sašo je bil včeraj analitično čist nastrojen proti njima. Analitično zato, ker mu drugače kokr inštrumenti niso slabi. Hja, tudi na kitariste spodaj smo se morali navaditi, da jih ne slišimo več.

Osamosvajanja

2008-05-30T08:55:00.002+02:00

Montessorijeva pravi, da otrok išče svojo telesno in duševno neodvisnost na osnovi dela (Srkajoči um, 2008, str. 124). Ideal, da bi bilo najbolje nič ne delati, naj bi se bili razvili iz nekakšne otroške regresije, strahu. A ne glede na te njene hipoteze, ko pogledam moje lastno iskanje najboljšega dela, iščem samostojnost in strokovno neodvisnost skozi doizobraževanja. Neodvisnost od omejenega povpraševanja manjšinske populacije oz. perfekcijo, katere manjšinska populacija ne omejuje. Toliko o rasti neodvisnosti na področju dela, potem pa je tu še področje starševstva, odvisnosti od odnosov. Čeprav trenutno nimam vidnih problemov na tem področju, sem melanholična ob misli, da že čez 14 dni odpotujejo Ivanci na Norveško. Moja kvazi pol sestra z družino se seli za boljšim kruhom v majhno, simpatično mesto Mandal na J Norveške. To je šele osamosvojitev. Odcepitev. Malega Žigo bomo samo še po mejlu videvali, prijazno teto Majo in strica Robija tudi. Imam sestrične, teto, strica, ki so že od vsega začetka daleč od oči in na to so me navadili s konstantno odsotnostjo od rojstva naprej. Težko pa je to dojet, ko se nekdo odloči, ki je prej praktično zraven zraven živel. Ob odločitvi sem jih popolnoma podpirala in si romantično predstavljala, kako jih bomo še novembra iz Berlina obiskali. Zdaj, ko je čas odhoda tukaj, pa to popolnoma drugače sprejemam. Kako to sprejemajo mame? Raje ne vprašam.
In potem na radiu zavrtiju glasbo iz filma Il postino. Glasbo sem si pred leti kupila kot spomin na umrlo babico Ružo. In spomnila sem se, da je babica umrla mojemu očetu v naročju v rešilcu na poti v celjsko bolnišnico (vsaj tak je nekak kolektivni spomin). To je tudi osamosvojitev.

Vse je za nekaj dobro

2008-05-27T13:26:00.005+02:00

Sem si dala masko na oči in pod oči in se za 15 min zaprla, medtem ko je Karin spala ob pomirjujočih zvokih pralnega stroja. In v moji glavi se je začel spopad misli. Kako lahko človek nič ne dela? 15 min popolnoma brezkoristno presedi na modrem stolu in se gre lepotičenje? Sem cel blog napisala v glavi, ker ne znam slepo tipkati. Poskušala sem odmislit vse misli a seveda, ko si rečeš da ne smeš misliti na belega zajca ... hopsa, pa je bilo en kup belih zajcev v moji glavi. Potem ko se sprijazniš s svojimi mislimi, da pač najbrž morajo takole udarno vihrat po njej, potem se umirijo in na koncu, ko sem zaslišala znane zvoke piskajočega ... pralnega stroja (a sem vas, kajne?, ste mislili da se je Karin oglasila?), ki je oddajal znake, da je končal z delom, me ni nikakor veselilo, da moram vstat. No saj načeloma mi ne bi bilo treba, samo tudi navodila na maski so bila do 20 min. Drugače pa vse za nekaj prav pride. Ponoči sem namreč z mlekom pomočila celo posteljnino, mojo pižamo (in to se je pralo in se že suši zunaj na vrvici), ker je dete spalo 6h, hura! Začetek večera je bil sicer jokajoče obetaven, a nagrada je bila obilna. Krvavim malenkostno, bolečine so pojenjale in lahko že sedim normalno (in ne postrani). Napenja me še vedno, a dietna prehrana bo to že popravila v roku dveh dneh. Aja, pa zmaga na osebnem področju, pogled na fotke z Erikom me ne spravijo več v jok in zgubila sem 12kg, če jih kdo najde, naj jih podari kakim podhranjenim Afričanom. Brezplačno. Ja, mogoče je tudi kaka mišica šla. Pa nog nimam več natečenih.

Kako se cajtamo

2008-05-25T18:24:00.005+02:00

Smo rahlo neprespani, a na srečo mamo Erikov dnevnik po tednih (http://www.eriksin.tk/) in ugotavljamo, da nič novega ne odkrivamo. To nam je v veliko tolažbo. Mene na trenutke muči melanholija. Predvsem ko se spomnim kak je luštno bit z Erikom sam, kok je to en simpatičen otrok in da zdej nimam več časa da bi bila z njim - pol pa v istem vetru mam čas da bi bila z njim (sej mi Sašo pomaga), sam se mi ne da bit z njim. Sašo pravi temu romantični pogled na doživljanje odnosov in ga razume (ne moreš verjet, no zdej ja), ker on se tudi sekira, kako je malo z nama, sam potem ko ma cajt, raje kakor bit z nami, kako igrco na PCju udari. Tko da, zgleda da smo v vsem normalni, sam da jaz malo pojokcam zaradi tega - a čas teče dalje. Hecno pa mi je, ker sem se pripravljala na drugačno reakcijo, ko bom rodila Karin. Da bom rabila par dni, da jo vzljubim kot Erika, je bila pa ljubezen na prvi pogled (al pa porod).

Tole mi je naredila dopisovalka Anika.
Sašotu moram rečt, da mi neha vrtet Joni Mitchell, ker je težko poslušat isto frekvenco melanholije, na kateri sem. Nekaj bolj veselega, upliftinga prosim, ne pa filozofska vprašanja ala How to stop a baby being born (ona je morala dat svojega v posvojitev in jo je šele pred leti spoznala). Prej in potem. Pred Karin in po Karin ... je bil Erik. A bi se odločila še za enega otroka, če bi vedela, da bo tko? Zato pa eni ostajajo Edinci.

Ločitvena faza

2008-05-23T09:50:00.005+02:00

Ko berem tisti dodatek zraven materinske knjižice, spadam kvečjem med 50-80% mamic z poporodno melanholijo. Obstajata še pop. depresija in pop. psihoza, a tam se res ne najdem. Mislim, da le zdravim mojo preveliko navezanost na Erika. A smo ga že malo preveč razvajali? Mislim, da se z njim da vse zmenit, samo nočno spanje je malo prikrojeno.
Včeraj smo bili sami in je bilo kar hudo. Sašo je imel koncert v Celju z vsemi svojimi skupinami na New Swing poslovilnem koncertu. Erik pa bi se rad igral s Karin: zdravnike, pa z avtomobilčki, pa držal bi jo, nosil, podiral kupčke, skoz je malo stokal, ko je to zgubil pa uno pozabil, pa tretje ni znal (ja sem zgubila tudi živce na trenutke, enkrat tko, da sem povzdignila glas, drugič tko, da sem se zasmejala njegovim jokom in je takoj tudi njemu šlo na smeh), pa spal bi zraven nje ... pa če to ni opcija potem pa zraven mene, tako da ga objamem. Tu pa je zadel mojo slabost. Jaz bi tudi najraje tak zaspala, pogrešam staro rutino: prebereva pravljico poveva zakaj sva hvaležna in naju več ni (pa ponavadi mi je rekel, da se noče več objemat, ker mam pretežko roko, sam čez rito sem jo lahko dala, če že). Zdaj pa jaz dojim na modrem stolu, Erik pod mus zraven sloni na eni rami, berem pravljico (ob 10.30 zvečer!), joka naj pridem v posteljo, Karin pa jo sam položiš pa že cmeri, duda ne pomaga, jo previjem, ker smrdeče pukca (to ugotovim seveda kasneje), pa Erik zamano: "Zakaj joka?". Do 1h jo je šraufalo, pol se je posračkala, potem je Sašo prišel, jo vzel v naročje, parkrat zaguncal in je spala do 6h zjuraj, da sem se jaz zbujala vmes in preverjala, če še spi. Pri nas mora obvezno biti en moški za dojenčke, ker mene zavohajo in potem je odgovor samo dojenje.
Sej bo.

Karin se je rodila

2008-05-21T11:56:00.009+02:00

V petek smo s Sabino, njeno mamo, Sašom in Erikom v Žalcu uživali na koncertu treh a capella skupin. Najbolj sem bila navdušena nad nemško skupino Vocaldente. Pri zadnji, avstrijski Mauf, ki pa je bila rahlo preglasna in čista drum'n base scena (a za slišat zaradi perfekcije ritma), pa mi je kar malo slabo postalo in sem zaradi driske pristala na stranišču. Je Sabina rekla, no mogoče se pa telo že pripravlja. ... In se je! Ponoči je imel Sašo ob 3h nek telefon, ki me je zbudil, (njega pa ne, seveda) in sem vstala in šla preverit, če slučajno moji kaj kličejo. Pa preverim še smse in tam Urškin sms, da Sašu odpade v soboto dopoldne snemanje kviza. In to je bila kot zelena luč zame. Uležem se nazaj in počasi me začne špikat v križu in pritiskat na trebuh, da nisem več vedela kako naj se obrnem. Nisem se pa preveč vznemirjala, ker sem te pritiske že nekajkrat doživela na CTGju, pa jih niso jemali kot popadke. Vsedem se na moj znani modri stol, se pokrijem in po dolgem cajtu pride Tigi k meni na noge spat. Ma ni minilo 5 min, ko se Tigi vznemiri in me pride prav previdno čisto od blizu obraz povohat ter se previdno uleže čisto zgoraj na trebuh, tam kjer najmanj moti. V tistem trenutku pa špriiiiiiic, meni obilno voda odteče. Pokličem Saša: Ej Sašo, se je že začelo, voda mi je odtekla! Sašo se zbudi v šoku in začne najprej jokat, Erik mirno spi naprej. Sašo pokliče Jašo, da pride naprej čuvat Erika in spi v najini postelji. Jaz pokličem rešilca. Sploh se nisem preoblačila, ker mi je skoz teklo ven, popadki pa so se pomirili, Sašo se je oblekel, pograbila sva pripravljeno vrečko s potrebščinami za porodnišnico (bodoče mamice, iz prakse je fino met zobno ščetko, pasto, milo za telo, kremo za telo, nitko za zobe, ker zihr fašeš kake goveje zreske, škarje, kuli, osebno, materinsko knjižico, poročni list, kako revijo, čokolado Lindt, Vir 80 vložke ali pa celo kak par tistih ogromnih, ker jih tam dobiš le dva paketa, Bepanthen kremo, ki jo sicer dobiš tudi tam v malih odmerkih, copate in kako plastenko vode, pa kako (mokro) brisačo ali gazo za brisat obraz med porodom, da o fotoaparatu, kameri ne govorim. Ne rabiš pa nogavic, vsaj jaz sem popolnoma kuhala tam pri 26°C in so mi noge popolnoma zatekle. Priporočam moža s kremo za noge, da te zmasira že med porodom po porodu pa tudi parkrat. Vsega od naštetega sicer nisem imela, sam napisala sem, da se spomnim za tretjič ;-)) in sem počasi odštorkljala do Robovega vodnjaka. Tam smo se stlačili v rešilca. Res me je zanimalo kako zgleda rešilec od znotraj, če stvar ni tako resna. Al smo se tresli in premetavali... . Sem sicer želela malo Jankovičev režim preizkušat, pa mi ravno ni uspelo, ker sem želela čim več peš hodit. 15 do 5h sem bila sprejeta (kup nosečnic ena babica, en CTG in kup birokracije). Me je najprej kregala, zakaj sem sploh vzela rešilca, če sem peš hodila od njega do njenih sprejemnih vrat. Hja, taka sem pač.
Hudo, takole se za nazaj spominjat. Ne moreš verjet, da se ti je to zgodilo, tak lep dogodek in že 4 dni je minilo od takrat pa 4 skoraj leta od Erikovega rojstva. Sej sem hotla že takrat v soboto kaj napisat, sam me je obilica vode tako presenetila ... pri Eriku me je na tem istem modrem stolu presenetila samo majhna lužica. Sej mi gre kar na jok. Ko na eni strani leži Erik, in ti reče, mami objemi me, na drugi strani pa Karin joka. Sicer se Erik hitro zadovolji s Sašovim objemom - oz. sta se kar preselila v ateljejsko posteljo.
No skratka, pa sem končno prišla do britja in klistirja v zgornjih nadstropjih v tistih istih rumenih, vijoličnih in zelenih sobah. Moje čiščenje je trajalo kako uro (ko sem se spomnila, da sploh nisem poljubila Erika v spanju za splovo in sem spet začela jokat, ko so me prešinili spomini na Erikovo rojstvo in eh istih sob in barv, ko sva s Sašom zunaj na hodniku čakala), potem pa sva na hodniku pred porodnimi sobami še čakala da sčistijo porodno sobo št. 5 in ob 8.30h pristala na porodni mizi. Moji popadki so bili rahlo zajebantski: močni, šibki, da so mi ob 9.30 začeli dodajati stimulacijske, ob kake 11.30 so mi dodali že eno šprico antibolečnskega odmerka (pa se bolečine vseeno zavedaš, a ti postane rahlo vseen), kasneje še tisti smejalni plin (kjer se nihče ne smeji, verjetno je efekt isti kot pri inekciji, sej mi je že šla maska mal na jetra, ker nisem mogla tako enostavno notri dihat). Potem pa babica, s stalnim mirnim nasmehom na ustih reče, no zdaj pa začnemo porivat in sem bila čist paf. A že? Ni minilo najbžr pol ure (čas je takooooooooooooo relativen), ko je poklicala pomoč in je prišla cela ekipa temnomodrih: dva zdravnika, pa še babice. In smo pritisnili. Takrat ko je bilo treba in tam ko je bilo treba, babica mi je preko pritiska na trebuh pomagala, da sem ob 12.37 brez problemov rodila zdravo in veselo deklico Karin (Schmidt Vrabič). Ko je glava ven prilezla, so me vprašali, če si želim jo potipat. Ja seveda! Stegnem roko in tam med nogami, kjer sem vedela dea sem pobrita, zatipam nekaj majhnega kosmatega. Res majhnega. A to je glavica? A se hecate? Po izvidih sodeč in kasnejšem ogledu filma (Sašo je to posnel in sem mu hvaležna, ker pri Eriku mu nisem dovolila, a zdaj ko sem videla tega in vem kako spomin bledi, sploh če si pod sedativi, mi je kar žal, da nimam še tistega bledega spomina kje zabeleženega), je imela Karin popkovnico dvakrat zavito okoli vratu (kot stric Jaša). Še en poriv in pride cela ven. Ne spomnim se ali je zajokala. Sašo je prerezal popkovnico in spomnim se, da je bilo kar težko. Potem so mi tega cefizla dali na trebuh. Enkrat vmes sem morala imet še kak popadek, da sem rodila še posteljico.
Spet rabim malo premora, to je čis grozno, da se tako slabo kakih stvari spomnim. Ja no, so boleče in bolečino naj bi pozabili, a tu pri porodu, je bolečina in sreča tako močno povezana. Sublimen občutek, sej res, iz tega sem pa ja diplomirala. Ko te moč narave (ali pa boga) tako prevzame, da samo ostrmiš, obnemiš, se prepustiš in se ne sprašuješ zakaj stvari ne dojemaš, ker ti je takrat čisto jasno.
Med tistimi minutnimi popadki z vrhuncem na 2-3 minute, sem spomnim, sem se enkrat obrnila k Sašu (spomim se, da je pri Eriku zelo lepo dišal, ker se je naparfumiral, sem sem lažje prakticiralal tisto dihanje: "Globoko povohaj rožico in izdihni!", zdaj pa sem imela že nekaj tednov zamašen nos, praktično zatečen od znotraj in sem komaj kaj vohala) in mu rekla: "Zdejle si pa ne želim pogovarjat še o tretjem otroku." Pa je rekel: "Seveda ne, to si isto rekla tudi ko si rojevala Erika." Kot da bi razumel, da ko sem to rekla, ni bilo mišljeno kot nekaj definitivnega. Si skoraj ne morem predstavljat, da lahko kake ženske same rodijo, brez partnerja.
Potem so mi zašili presredek (dobila sem injekcijo proti bolečinam a sem vse čutila, samo verjetno res manj,kto bi sicer), počistili maternico. Ko so Karin uredili, Sašo jo pofotkal, sem jo dobila na prsi in deklica je začela vlečt pa spat, vlečt pa spat. Medicinski tehnik, ki nas je oskrboval v soboto in nedeljo cel dan (kaka imajo to dežurstva, se raje ne sprašujem), je rekel že v nedeljo zjutraj, da se vidi na blatu, da dečva je pri meni, čeprav se pri mojih prsih še ni nič kaj čutilo (pri cimri Melisi, ki je rodila Samro, je mlek odtekal že ničti dan, sam je deklica imela zlatenico in je bolj počasi vlekla, da je že 1. dan čutila zatrdline.) Ja, hecno to, štet začnejo z ničlo. Kot sem se vedno spraševala, kako so začeli štet leta po Kristusu, z ničlo ali z ena. Pa mi še veno ni jasno, ker še nikjer nisem zasledila kake umetnostno zgodovinske reči , ki bi bila narejena okoli leta 0.
Sašo je okoli 15h potem odšibal iz porodne sobe domov pa na koncert v Žalec, ker nisva vedela, zakaj morava toliko časa čakat tam v porodni. Kasneje mi je babica pojasnila, da bova morali s Karin bit tam 3 ure, da se oni zasigurajo, da je z mano vse OK. Tako sva šele okoli 17h prišli v sobo 7, C oddelka (3. nadstropje), s pogledom na notranje dvorišče, park, Mrtvaški most in pot ob Ljubljanici, po kateri sem tolikokrat prejšnji teden peš hodila. Vizavi "Matjaževe" gostilne Podvodni mož, kjer je praznoval 60 let. Tam je že bila 24 letnica Melisa iz Kranja (ex Jesenic, ex Kosovo) z drugim otrokom Samro, ki jo je rodila ob 1h zjutraj. Poklicala sem Gogo, da pride z Erikom na obisk, ker sem hitro ugotovila, da mi bo tako fit po porodu tudi hit dolgčas. In sta prišla, oba čisto navdušena. Mali veliki brat Erik je navdušeno opazoval njene majhne roke, ušesa, oči - in se vsega dotikal, seveda, potem jo je držal in ko smo se pogovarjali, da pač mora bit dojenček velik, da je lahko v trebuhu, se je sam od sebe skril v omaro in rekel, da je to maternica.
V nedeljo so me obiskali Matjaž in Jelka ter Sašo in Erik, vsi hkrati (pa sem jim rekla, naj se malo porazporedijo, samo sta Erik in Sašo zaspala), Gogica in bubica sta se premislili in potem ko sta slišali, da sem bila do 17h sama, sta se kar malo krivo počutili. Zdej, z obiski je tkole. Soseda jih je imela skoz malo morje, vsi so ji prinašali banane (ki zapirajo in jih ne smeš jest v tem času strogo po porodu). Lahko pridejo ob pravem času, lahko pa tudi ne. V ponedeljek sem še spala ob 15.30, ko so me sosedini obiski zbudili. V nedeljo pa sem komaj čakala, da bi kdo prišel, pa.
V ponedeljek je uradna pediatrinja ugotovila, da je dete shujšalo za 200g in da je vse v mejah normale (Erik je za 300g), da naj bom pozorna na kakec, če hočem it v torek ven. Že popoldne je bil kakec popolnoma rumen, kar je znak, da me res je. V torek pa je dobila 100g gor, tako da ni bilo sploh več vprašanje, kam z mano. In tako sva včeraj že prišli domov. Karin, stara uradno 3 dni, je najprej prisopihala do babice in bubice kot paket presenečenja. Potem sva naredili še prvi kratek sprehod (o njem nisem patronažni sestri, ki me je danes prišla pogledat nič pravila)od babice do Erikovega vrtca, kjer sta Goga in Sašo gledala Erikovo plesno predstavo. Potem pa smo skupaj po dežju odštorkljali do avta in domov. Erik je padel v jok, ker je želel najprej hodit z atijem pod veliko marelo, potem samo z atijem, pa potem sedet zraven Karin. Saj razumete. Doma me je pa čakala bomba. Fanta nista nič pospravila stvari. Res se zaradi moje flegmatičnosti nismo domenili kje bo kdo spal, samo res nisem vedela kako bo to zgledalo s Karin. Vrečke daril po celem stanovanju, Erik pusti odprto plastenko na moji postelji, da se čisto premoči, potem gre lulat in stran gleda ko lula in se seveda zacila. Sašo ima vaje z Xplozion pri nas doma (sej me je vprašal, če lahko, pa sem bila čisto za, sam sem si vse nekoliko drugače (bolj čisto) predstavljala). Čista frka. Erik išče pozornost od atija med vajami, hoče odpirat darila, za katera smo dobili striktna navodila, da jih skupaj odpremo. Ne želi posodit Karin postelje, potem želi ležat zraven Karin v postelji. Zgubila sem živce in nadrla oba fanta, ko so obiski šli. Sej sem se potem po pomirjevalnem tušu opravičila in danes se mi je tudi Sašo opravičil za nazaj. Ob tem dežju smo imeli že toliko žeht (ker se ni nič pralo čez vikend, ker me ni bilo doma) in mraz čisto nič ne pomaga pri sušenju. Še vedno je bomba, a je vsaj naša bomba in sem jo sprejela z vsem srcem.
Lepo se dojiva, vse je malo manj stresno kot ta prvič, tisto pobiranje glavice, umivanje popka in oblačenje ter umivanje, razen da me na trenutke obdela kak tak sublimni spomin ala kam gredo Erikova leta. Ponoči sva že malo bolje spali kot v porodnišnici, kjer je 26°C in se je soseda celo noč sončila zaradi zlatenice.
A se temu reče depresija? Temu, da ne najdem pravega vzroka za jok? Temu, kako kot film opazujem svoje življenje s Sašom, Erikovo življenje, Karin. Kako ne želim zavrtet filma nazaj, ker potem ni tega bogastva v življenju, ki je zdaj. Gledat nek blazno luškan, rahlo napet, romantičen film je v prvo vedno super, ponovitve niso več tako polne žara, kot je adrenalin ko se je vse prvič zgodilo. A kako rada bi bila na več koncih hkrati, na začetku filma, takrat ko sva se s Sašom ob Ljubljanici prvič spoznala, malo po sprejemnih izpitih za Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, tam blizu picerije Ljubljanski dvor. Imela sem temnomodre kratke hlače, ki mi jih je sešila Goga in so se nekaj zavezovale pri strani, Sašo je imel ob sebi starša in spraševali so me po tem, koliko točk sem dobila na sprejemcih (36 od 40 se mi zdi). In potem ko sem priredila neko zabavo pri nas doma na Wolfovi v 3. letniku in smo šli v Palmo. Malo preveč sem ga popila in sem šla bruhat v tiste male temne skrete, se vrnila in Sašo mi je ponudil čigumi in sem mu ga nazaj ponudila polovico - s poljubom. Čez čas mi je Sašo priznal, da sta z Gorazdom dan pred tem nazdravljala pri Zlati ladjici, naj se nekaj zgodi v soboto med nama. Tako sva začela hodit enkrat iz 23. na 24. februarja in 10 let kasneje sva se na 24. februarja, 2001 v Slovenj Gradcu poročila na prekrasni poroki (pa ne da bi bila vizualno prekrasna ala Martha Stewart design, čeprav na trenutke je celo bila, npr. moja obleka, poročni šopek in cvetlični aranžmaji na mizah, vse ostalo pa je bil v nekem smislu pustno-veseljaška poroka), prekrasna je bila zaradi občutka, ki te preveva cel dan. Vsi pozitivno razmišljajo in ti pošiljajo pozitivne vibracije. Leta 2002 sva dobila Miška (ki ravno pleza na moje naročje, najbrž pogreša mamico in njeno mleko), 2003 sva kupila stanovanje, julija dobila Tigija in celo jesen prenavljala stanovanje. Leta 2004 sva se preselila in rodil se nama je Erik (najin prvi človeški otrok). In potem vse brzi dalje do letos, ko je prišla še Karin. Lahko sem samo hvaležna.

Podarjen vikend

2008-05-15T17:47:00.003+02:00

Hvala. Hvala. Ni se mi treba klanjat. Res ne. Sam jaz se bom.
Zjutraj sem počasi prištorkljala do porodnišnice, kjer sta me babica in nova ginekologinja/porodničarka v hecu ošteli, zakaj ne pridem prej. Ja komu se pa da hitet?
CTG je bil OK, pritisk še vedno nizek (mi je ena babica svetovala, naj mam kar skoz otroke), manualni pregled pa je pokazal to, da sem 1 cm odprta. Hura, začelo se je samo od sebe. Ker so vsi ostali pregledi že v torek pokazali, da je z detetom, plodovnico vse OK, mi je lepo prestavila indukcijo na ponedeljek in hkrati v smehu dejala, da ne bo pa nič narobe, če se bo naravno začelo. Seveda nihče ne zna v prihodnost gledat, a to vsi upamo. No, samo smeje se mi. Bo to vpliv knjige Skrivnosti? Skratka, če se vsaj malo začne samo od sebe, je že boljše kot pa prazen nič in meni se je že začelo. Od torka do danes sem se odprla 1 cm, čep sicer ni nujno da je bil čep, ker se ta sluz lahko pojavi tudi po pregledu.
Tja sem prišla v cunjah, ki sem jih nameravala samo stran vržt - pa se jim je rok trajanja malo podaljšal. Sem s Sašom (preglede v porodnišnici sem vse samostojno naredila, sem ga kar doma pustila) potem skočila do mojega zdravnika. Njim se je tudi samo smejalo. Še eno napotnico, pa jutri me hoče na CTGju videt, kar sem mi zdi prav lepo. Potem pa sva šla s Sašom praznovat v Runing Sushi & Wok v Supernovo, kupila sva še gusarske nogavice pri LeClercu in srajco v H&M za Erika, v Babycentru pa previjalno podlago in eno Montessori obarvano knjigo za deteta ter podlago za posteljo (če bi Erika kako nočno lulanje prijelo po rojstvu). Fasal pa je tudi ene avtočke iz risanke Avtomobilčki, na isto temo pa mu je dete kupilo tudi en nahrbtnik, ki ga pa dobi, ko me pride obiskat po porodu.
Kaj nam preostane? Še naprej razmišljamo pozitivno. Knjigo Skrivnost sem že prebrala, zdaj sem pri Montessorijevi Srkajoči um (hvala Sabina, prav uživam, pa šele včeraj sem videla, da si mi posvetilo napisala) in zelo uživam v tem podarjenem času s knjigo. Naravni porod, prihajam. (Jutri pa še frizer, pa kak koncert v Žalcu, zdaj se ne bom več šparala).
Pozitivne afirmacije: gravitacija deluje, jaz sem odprta in z lastnimi popadki, dete gre ven, takoj ga lahko dojim, smo fit in gremo domov.

Odštevanje

2008-05-14T15:38:00.004+02:00

Hmmm, mogoče mi je šel čep ven. Sašo je šel po Erika, da greva pol na Italijanščino, on pa v Metliko. Napotnico za porodnišnico bi tudi morala na novo dobit, ker sem prvo porabila včeraj, pa je moj dr. Klun na predavanju. So rekli, da ne bo tak problem, da bom pa pol naknadno prinesla eno. Čista frka. No skoraj. Ker zaenkrat se še nič drugega ne dogaja. Dete pa normalno brca. Al pa če se pol sprehodim z Erikom do ZD Vič in grem direkt rodit. No resno, 3 tedne sem se šparala, k smo čakal na Sašota, da pride iz J Amerike, on bi pa zdej zamudil, k je v Sloveniji.
Mogoče mi pa uspe rešilca od znotraj videt? Pa zajebavat Jankovičev antiprometni režim?

Porodnišnica

2008-05-13T08:37:00.004+02:00

Grem zdaj v porodnišnico, sam nameravam še danes nazaj prit, čeprav mi dr. Klun drugače obljublja. Še ko sva flegma, da niti Sašo ne gre z mano. A čm potem sploh vzet zobno ščeko zraven? Mogoče kr ne, da se pol na njo zgovarjam, da mi ne bo treba notr ustat.
No, potem pa je Sašo vseen šel zraven in sva šele ob 15h končala z vsemi pregledi (sem hvaležna, da sem pri Klunu, tam je taka gneča). Vse je ok in v četrtek grem rodit, če slučajno ne bi bilo že prej. Dete ma okol 4 kile, (sicer se lahko zmotijo za pol kile, sam Erik jih je imel 3150g. Kako že zgledajo popadki?

Pozitivne afirmacije

2008-05-11T11:36:00.003+02:00

Vse boste prejeli, kar boste prosili v molitvi, če boste verjeli. Matej 21,22
Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa se vam bo spolnilo. Marko 11,24
Prosite, verjemite in prejmite.

Zakaj prosim? Za zdravo in pametno dete in naraven, hiter porod. Da bi bila tako fit, da bi šla peš v porodnišnico in potem peš nazaj s Sašom in Erikom z vozičkom v katerem je dete. Naš prvi skupni sprehod. Za lepo vreme. A če potem verjamem, da bo vse tko kot je treba, ali se to sklada s tem kar si želim?
Vikend je v znamenju hranjenja. Sobotno kosilo pri Jelki (se je uštela pri štetju, koliko jih je povabila in na potem pristala na ostankih po družinskem srečanju). Večerja v znamenju kitajskih Pečkotov. Sem mislila, da ne bom mogla jest, sam je bilo dooobro. Kitajska Hong Kong v Kamniku. Jedli smo: piščanca z mandeljni, po mongolsko, na vroči plošči s česnovo omako in sladko/kislo varianto plus posladek. Danes pa kosilo pri Gogi. Babi si je zaželela piščanca, al pa kuro, sej en vem.

Rahlo poletno

2008-05-10T19:06:00.007+02:00

Postaja poletno vzdušje. Na Ribjem trgu so na začele igrati kitare, tako da naši otroci res ne bodo imeli problema zaspati z musko. A kakega velikega navala na Abecedarium pa ni.

Obljubila sem si tudi, da si na Ribjem pri Zvezdani kupim ene dokolenke, ki jih gledam že kake dva meseca. Pred dvemi leti sem gledala celo jesen in zimo en klobuk pri klobučarju kle čez in ko sem se odločila, da si ga res moram kupit, ga ni bilo več. Zdaj sem manj čakala.

Delno sem si jih kupila tudi zato, ker sem si jih obljubila kot nagrado, če zdržim tiste 3 tedne brez Saša. Sej vem, to je bila ena podmukla obljuba, ker sem vedela da bom zdržala, sam tako sem si vsaj še en razlog našla.

A potem nisem ostala samo pri enih, ampak sem našla še boljše. Te so bile danes že na mojih nogah, ko smo šli v Narodni muzej na Metelkovo na delavnico izdelovanja knjig iz Trubarjevih časov. Mene je to že skoz zanimalo, sem bila pa presenečena, kako se je nad tem navdušil Sašo, ki je insistiral nad tem, da bo on sam delal svojo in sva tako potem midva z Erikom delala skupno. Tako smo doma bogatejši za en ročno izdelan Trubarjev Abecedarij, en je pa romal h dedi Matjažu. Dobili pa smo še material za eno miniaturno knjigo (kako že, knjiga je, če ima več kot 5 listov?), ki sta jo že naredila Erik in Sašo in se zdaj preša med težkimi albumi. Več bo najbrž napisal Sašo na Erikov blog.

No potem pa so bile še zadnje nogavice. Črne z modrimi bleščicami. Imam točno tako srajco, res da je drugačna modra, a efekt bo po moje dober, ko jih kdaj skupaj oblečem.
Zdajle zvečer pa gremo odrasli na kitajsko v Kamnik s Plečkoti. Še dobro da sem popoldne 2h spala z Erikom.

Ja, z detetom sva še vedno skupaj. Sašo pravi: Karin je kar in. Sam vseeno je lahko še Javor.

Post/pre term depression

2008-05-08T13:25:00.009+02:00

Ne vem kaj mi je. A bom zdej spet padla v postnatalno depresijo? Le da jo začenjam že prej? Ah, sej sem jo pri Erku tudi že prej začela. In čudim se, zakaj na Sašota te stvari ne vplivajo toliko. Sicer ne bi bilo praktično, če bi zdej oba enako reagirala. Na kaj? Trenutno razmišlajm ali sva naredila napako, da ne plačava 1800€ za hrambo matičnih celic iz popkovnice. Razmišljam, kaj pa če bi lahko pomagale Eriku. Ne razmišljam o tem, da bi lahko pomagale novemu detetu. Razmišljam o tem, da bi lahko zaradi ene kozlarije zgubila Erika in zakaj ne posvetim najmanjšega trenutka njemu. Nimam še razvitega odnosa do novega deteta. To se potem gradi, po rojstvu. Zdaj mi je le hecno se z njim pogovarjat in ga gledat, ko me brca. A z Erikom imava že povezavo. Nevidno vez za katero bi naredila skoraj vse. Naredila bi tudi to, da ne bi bila več tako močna, da bi bilo lažje živet. A bo to kdaj minilo? Ne maram, če me ljudje vidijo objokane, ker potem ne morem kontemplirat svoje žalosti in jo predelat.
Na poti po internetu srečujem članke, ki mi dajo mislit. Tole je napisala Sarah Bickle leta 2005, ko je bila noseča: I was taught that God is the author of joy, that Jesus is the best joy-poem there is. Tole je iz Joy Takes a 737 o tem, kako je prijetno biti z ljudmi, ki živijo z entuziazmom do "recimo" letal in gojenja kivijev in s svojim veseljem okužijo okolico. ...What would it be like if I was constantly thinking about how amazing God's love is, and talking about how good his kingdom is, not in a boring or pushy way, but out of the wellspring of my own excitement and gratitude? ... Sarah je konec aprila zopet napisala en blog in tega sem najprej prebrala, tokrat o tem, kako ji umira ta prvorojeni otrok zaradi tumorja a kako čist je še vedno njen odnos do boga. Da pa v te tolažbe, da jo bog hoče kej naučit, ne more verjet. Jaz sploh nimam odnosa do boga in zavidam ljudem, ki vanj verujejo. Meni se zdi verjeti v boga čisto nezemeljsko in nadrealistično. Čeprav je moja vera na koncu koncev tudi popolnoma nezemeljska in nadrealistična. Verjamem pa v marsikaj: v energijo oz. neke osnovne kvarke, ki je enaka vsem stvarem, verjamem v to da je Jezus res živel, verjamem pa tudi v to, da ti življenje da lekcije in teh lekcij me je strah, ker me je strah teh najhujših. Verjeti v to, da so življenjske lekcije pravilne, te lepo drži na površju slabih dogodkov, če so le-ti manj slabi. Čeprav: From a distance the world seems blue and green, poje Joan Osborn. Znam si prikrojiti mišlenje. Maja pravi, da je srečala ljudi kače - ja hej, tudi kače so dobre, ker jejo miši, ki ti jejo zaloge hrane in grizejo zofe in les.
Težko mi je verjet v cerkven način izpovedovanja boga. Vera je nekaj osebnega. In četudi bi bila dobesedno povzeta po Bibliji, velikokrat ni življenska:
Prepis iz Svetega pisma (5 Mz 5,1-22) (italic je moja pripomba)
1. »Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe, ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih in na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. Se mi zdi, da je Jezusov prikaz boga manj ljubosumen, raje ima ovce, ki so se zgubile in se spet vrnile. Zelo malo cerkev, kot hiš umetnosti to upošteva - sej sem imela umetnostno zgodovino 10.
2. Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga! Kajti GOSPOD ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime. Niti ne bi smeli omenjati po nemarnem boga kake druge vere. S Svojim zgledom, lučjo, kažemo dobro pot.
3. Pazi na sobotni dan in ga posvečuj, kakor je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne tvoj vol ne osel ne katero tvoje živinče ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat, da si odpočijeta tvoj hlapec in tvoja dekla kakor ti. Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in te je GOSPOD, tvoj Bog, od tam izpeljal z močno roko in z iztegnjenim laktom! Zato ti je GOSPOD, tvoj Bog, zapovedal obhajati sobotni dan. V sodobnem času nenehne naglice in gonje za presežki, bi morala biti ta prva zdravniška zapoved.
4. Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog! Ob dogodkih v Avstriji?
5. Ne ubijaj! Kaj pa v samoobrambi?
6. Ne prešuštvuj! Kam gre potem samospoštovanje in spoštovanje drugih.
7. Ne kradi! Tu res ne vidim niti podvprašanja.
8. Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu! Vedno išči resnico.
9. Ne žêli žene svojega bližnjega! Ali pa moža.
10. Ne bodi pohlepen po hiši svojega bližnjega, po njegovem polju, hlapcu, dekli, volu, oslu ali čemer koli, kar pripada tvojemu bližnjemu.« Pa saj to je pojasnena in stisnjena 7 in 9 zapoved.

Samo sprašujem se.

Nakupi

2008-05-07T13:58:00.007+02:00

Nakupovanje daril, več mesecev prezgodaj, je čisto v mojem stilu. Zdaj kupujeva za Erika orodje za delo na hudourniku v Trenti (les in kovina, čisto pravo otroško orodje, nič heca). Hranimo ga v garaži. Imamo že samokolnico, lopato, grablje in neko hecno motiko, pa vedro. V Bauhausu sem se še pozanimala, kako prit do lesenega ogrodja za gugalnico (Denis 99€). Trgovina se je razširila po parkirnem placu, pa je težko kaj najt. No, predlagali so, da jih prej pokličeva, da nam povedo, če ga majo. Takrat bova tudi najbrž mogla kupit prtljažnik za avto, da to gor zmontirava s pajki. Goga je tudi rekla, da bi še ona kaj zraven dala.
Spet se bo vrtalo/delalo v stanovanju. Eno lučko sva kupila za na galerijo v ateljeju, pa prvo pomoč omarico, ki jo je Sašo dobil za rd morava nekam obesit. V Merkurju sva dobila nekaj stikal za našo pokvarjeno elektriko. Tonč pa je električar, da se ti zvrti v glavci: italijanski plastični vstavki pa slovenski moduli, kar seveda ne paše skupaj in imamo po par stikal, ki so sam zablindirana... . Človek bi mislil, da se električar spozna na elektriko, sam se bolj spozna na pitje piva in kajenje. Sem bla kar vesela enkrat zadnjič, priznam, ko so videli Tonča, da dela elektriko sosedom v SG in vrti oči, kok ga matrajo. Čist prav mu je. Al sem škodoželjna, a vse se vrača, vse se plača. Pol se bo men najrž tudi vrnila moja škodoželjnost, hmmm. Če danes nočeš, da te kdo ogoljufa, potem se moraš na vse spoznat? Leonardo da Vinci sodobnega časa: Schmidt-Vrabič da Luvignana. Kdo mi je že zadnjič pravil, da se je čist zafrknil, ker ni VSEGA vprašal, ko je nekaj kupoval, neka taka kozlarija al kaj, kokr, a je to okrogl kompatibilno s tistim kvadratnim, če maš to pa to? Tudi uno strgalo za keramično ploščo sva tam našla, ker je to povsod v pomanjkanju. V Big bangu pa nov mikser, tak robusten, močen, da se ne bo tko hitr pokvaril, ko bomo delali rajske napitke.
Miško je bil danes na pregledu. Sicer ga je verjetno le nek tehnik pogledal, a se nam je vsem zdelo, da je bolje z njim (al smo dobri veterinarji). Sej nam niso nič računal. Pa že pozdravljajo nas kot stare znace. Čez 14 dni naj bi prišli na UZ, da vidimo, ali dieta je kaj raztopila njegov kamen. Medtem pa mi en maček spet lula v moj umivalnik. Le kaj mi s tem sporoča. Čisti bedniki. Pa 30€ za dietno hrano. Še dobro da nista po velikosti prava tigra, ker imata zdaj oba dieto. Tigiju se je podobna simpotmatika tako ali tako že enkrat pojavila (psihološko) ko se je rodil Erik. Takrat je lulal kri v moj umivalnik. Mogoče pa zamenjam umivalnik s Sašom, pa tega ne bo ugotovil? A bi Sašo ugotovil? Njegov je ralo nižji, tko da bi načeloma bilo bolj praktično, da ga mam jaz, ker sem nižja.
Upam da ne bom dobila vzdevka Tito, ker sam govorim, dej ti to naredi, pa ti to. Sam jaz res ne morem več s tem trebuhom kaj pametnega narest, pa tkooooo rada bi. En kup posode se je zgubilo v vogalni omari, treba bi bilo narest en red. Sam kako? Moj prejšnji vzdevek bi mi bolj pomagal: ninja. Haraaaa, šving!
In ja, še vedno sem noseča. En dan po roku.

Hvaležna sem

2008-05-06T13:26:00.004+02:00

Če se me je kaj kdaj prijelo, potem se me je prijela navada, da vsak večer, preden zaspim, pomislim na vse, za kaj sem hvaležna. Navodila za hvaležnostni dnevnik sem našla v reviji O (Oprah). Nekaj časa sva jih s Sašom tudi zares pisala. Zaradi pomanjkanja časa in predvsem zato, ker je nekaj najlepšega zapret luči in se o tem pogovorit z Erikom ali pa sam pri sebi pomislit - takrat pa pač ne moreš pisat. To je moja molitev in obred pred spanjem. Sem mislila, da če Sašo prebere pravljico Eriku, sama ne bom mogla zaspat, pa ni tako, telo se je navadilo na to znano vprašanje: Za kaj smo pa danes hvaležni? In potem z Erikom debatirava, kaj se je lepega danes zgodilo (pri tem ima še vedno težave s časovno orientacijo). Včasih se zjokam, ko vidim, za kaj vse sem lahko hvaležna (ja, ja, takrat sem ponavadi sama doma).
Zdajle sem hvaležna za to, da mi Miško spi v naročju, da mi je Sašo kupil prekrasno pozitivno knjigo Skrivnost, da lahko poslušam glasbo po mojem okusu, pa mi še iz sedeža (za katerega sem tudi hvaležna, ker mi ga je kupil Sašo za dojenje Erika in ga ni za prehvalit) ni treba vstat. Ja, potem sem hvaležna za daljinca in tale najin lep mali kompaktni multitask (radio, kasetar in CD plejer), pa za asparagus, ki še vedno zeleni na njem, pa da nisem nič pokvarila, ko sem nazadnje špricala asparagus z vodo kar tam gor na radiu. Kaktus pri televiziji tudi zelo dobro uspeva, čeprav je 5 m oddaljen od okna (pa S stena). Hvaležna sem tudi, da je z detetom vse OK (danes mam rok in sem bila na pregledu) in da sem vrnila knjigo v šolsko knjižnico.
Hvaležna sem za prijateljice Andrejo, Sabino, Melito, Majdo, Sabino. Hvaležna sem za Sašota in Erika, za Miškota in Tigija. Za stanovanje, vodo in elektriko. Hvaležna sem za zrak in zato, da vsi moji telesni deli normalno funkcionirajo. Hvaležna sem tudi za Trento, čeprav je ne obiskujem dosti, mi veliko pomeni že njena vizualna slika, ki jo imam v glavi. Hvaležna sem, da lahko sanjam.

Ko gre kaj narobe

2008-05-05T10:20:00.005+02:00

In kaj gre narobe? Ah, tele matične celice so kakor nek projekt, ki ga vodi dr. Domanovič, ki ga trenutno ni. Mogoče pa sploh ne gre narobe? Samo trenutno tako zgleda, takole na kratki rok.
Ja, ko gre kaj narobe, potem je to z namenom. Kot pravi spodnji profesor, so zidovi zato, da ugotoviš kaj si zares želiš in kok močno si to želiš. Predstavljajo pa tudi labirint življenja (in jaz imam rada labirinte), ker če ne greš skozi ta zid/ona vrata... greš pa skozi naslednjega/naslednja. Pomembno mi je, da vidim čez ograjo vsaj malo, (da vidim cilj vsaj malo ali pa velikost labirinta vsaj), ker drugače bi bila pa preveč prestrašena. Ja no, sam življenje res ni samo dvodimenzionalni labirint. Gor, pa dol se tudi najbrž da it (plus čas, kot četrta dimenzija, pa še kaka bi se našla, če ne bi bili omejeni z našimi možgani). Pa pridem že do Matričine filozofije: "To ni žlica."
Življenje je izbira. Dobiš limone in si narediš limonado: je zdrava, dobra in osvežilna. Dobiš bonboniero, ja, potem pa pač poskusiš vsak bonbon (če ni zraven navodil) in če ti ni všeč, ga deliš s svojimi najdražjimi, ki jih rade volje sprejmejo - za vsak okus se nekaj najde (in na koncu koncev ugotovim, da sem le jaz tako zbirčna, ko tako jem bonboniero).

Grem si narest limonado. Preveč kašljam, glava me boli in premalo pijem.

Majda in Franci se poročita

2008-05-03T23:22:00.009+02:00

Bili smo na poroki Majde Travnik Vode (kako sem vesela, da je ohranila svoj priimek - nora sem na vrtove, o baj d vej, nore knjige o le-teh imajo v Konzorciju) in Francija Vodeta. Prelepa pridiga, kako mora imeti hiša trdne temelje (čeprav sem se vedno spraševala, da zgleda potresov tam ni bilo tako veliko, ker se hiša hitreje poruši na skali kot na pesku, kar v resnici pomeni, da mora vse biti trdno a tudi elastično: temelji in hiša). Čim večja je hiša, tem boljši morajo biti temelji. Zunanjost ni pomembna (tako kot pri terapiji z živalmi, o katerih ravno berem knjigo. Živali ne zanima naša zunanjost in maske, ki jih nosimo.) Dober arhitekt, projektant, bo predvsem pazil na temelje. Francijeva prisega je bila popolna vera v boga, da lahko obudi tudi kosti, Majdina pa, da brez ljubezni ni ničesar. Kot je župnik povzel: ni zvena v zvonu, ampak samo brnenje.

Zavod za transfuzijo

2008-05-03T10:56:00.004+02:00

Nesojena sestrica Maja (iz mačehinega prvega zakona), jutri praznuje 30 let. No, praznovali smo jih že, skupaj z Jelkinimi 50 leti. Včeraj me Maja kliče (nanjo se obrnemo, ko imamo zdravstvene težave, ker je farmacevtka) in mi pove presenetljivo novico: da je možno kot darovalec brezplačno shraniti matične celice iz popkovnice tudi preko Zavoda za transfuzijo. Delajo 24/7 in po telefonu so mi samo dejali, da ko bom šla rodit, jih samo obvestim, da prinesejo potrebščine. V ponedeljek jih pokličem še enkrat, da govorim z zdravniki in preverim, če je res vse tako enostavno. A tak način se sklada z najinim mišljenjem. Midva sva tudi darovalca in sva v registru. Res je, da če bi nekdo drug prej potreboval matične prav od najinega otroka, bi najin bil potem brez. A to je nizka statistična možnost. Pa tudi, če lahko dete komu daruje, bo lahko potem tudi nekdo drug njemu in ima vse nek smisel. Sprašujem pa se, zakaj so tako tihi glede te brezplačne opcije? Je biti darvalec ali samo egoistični hranitelj, res tako težka odločitev, da je niti ne reklamirajo?
Kri pa še nisva darovala. Po Erikovem rojstvu sem imela velike probleme z železom in pridobivanjem izgubljene krvi, tako da se za to še nisem odločila. Tudi kot majhna sem imela probleme s slabokrvnostjo. V tej nosečnosti je še vse v mejah normale.

Kontakti za vprašanja
info@ztm.si
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino
Šlajmerjeva 6
1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (01) 5438 100
Fax: (01) 2302 224

Od rojstva do smrti

2008-04-28T08:32:00.008+02:00

Moje dete je v povprečju 45.72 cm veliko. Spakirala sem sebe za tja, za nazaj in za dete. Počasi čistimo stanovanje in se pripravljamo na ... Sašotov, Jelkin, Majin ter detetov rojstni dan. Miško ma tudi rojstni dan, star je 6 let.
Ker ne morem spat, berem ene starejše Geje, ki mi jih dostavlja mačeha Jelka. Tale novemberska je prav zanimiva. Če sem začela z rojstvi, nadaljujem lahko z reciklažo gum, kako guncnico iz gume bi lahko naredili za Erika z drevesa? Bog ve, če bi se moji sicer strinjali s tem. Ko tako grdoooo zgleda. Krompirja pa res ne bi sadila v gumah, raje kar polje "ustanovim".
"Ne boj se smrti, če hočeš živeti." pa je začetek članka o hindujskem sežigu. Se strinjam. Sama se sicer lastne smrti ne bojim (se mi zdi), bolj sem obremenjena s smrtmi mojih bližnjih. Pri hindujskem sežigu so lahko prisotni le "trdi" moški, ker bi ženske s svoji žalovanjem in tarnjanjem umrlemu prinesle slabo. Torej je to čisto razumljivo, da bi me smrt bližnjega prizadela. OK, kako pa naj se potem s tem soočim? Na Papui Novi Gvineji je bila smrt (še v predkrščanskem obdobju) dolgotrajen proces, kjer se bližnji zaradi tesne povezanosti s pokojnikom znajdejo v vmesnem prostoru med življenjem in smrtjo. Za to daljše obdobje (leto in več) je značilno, da se z raznimi obredi, izmenjavami daril, počasi vračajo v svet živih.
Tibetanski pokop mi je seveda najbližji. Ekološki in ekonomičen. Truplo pustijo na kakem višje ležečem pobočju zunaj naselij, kjer ga počasi pojedo ujede in divji psi. (Če bi se lahko spremenila v žival, bi se v vrano in zdaj sem zvedela iz knjige Človek - žival, da je to najpametnejša med pticami.) Ker pa sem trenutno vezana na Slovenijo, bi si želela, da sem raztrosena na kakem travniku. Čeprav, na koncu koncev, je pogreb res obred za preživele, naj si ga sami ustvarijo na njim najbolj primeren način, da čimbolje predelajo smrt. Je pa najbrž nekaj le na tem, da je pogreb podoben pokojniku in se zato sklada s pokojnikovimi željami. In če želim biti ekološka?

Posvečeno prijateljici Sabini

2008-04-27T11:29:00.009+02:00

Sabina mi je enkrat pravila, kako ima vse svoje igrače na postelji. Pa sem ji "pametno" razlagala, da po feng shui, na ta način ne more priti do partnerja.

To so pa moje igrače. Na postelji so bile vedno čez dan, dokler sva bila s Sašom na Levstikovi. Ko sva se preselila, so postale kup sredi sobe. Ko je prišel Erik, so postale njegove. A še vedno jih smatram kot moje. Moje imajo imena (v prihodnosti bom dala na Erikov blog njegove, z njegovimi imeni, pa boste videli). In dve sta sta že šli v letošnjem letu. Ena lutka Lucija, ki sem jo sama naredila, na smeti, drugi medved Benko, pa je šel s Slovensko filantropijo (upam, da res) na Kosovo ali pa v Kazahstan, ko so zbirali igrače v Erikovem vrtcu in se je Erik lahko le od njega ločil, smrk.

Spomnim pa se še male Mančiči opice, ki nastopa v enem Sašotovem videu, ki ga ima na blogu, te tudi ni več. Imela je še eno bolj suho varianto sestrico, pa mislim, da jo je Jaša enkrat zgubil, ko smo ga v vozičku peljali. Pa Strawberryshortcake punčke, ki je dišala po jagodah. Kam je pa ta šla? Ko smo se iz Wolfove selili na Levstikovo (denacionalizacija), sem kup igrač stran pometala, takrat je Sašo večino pobral izpred smetnjaka in jih spravil k sebi domov. Zato pa sta opica in punčka pri Sašu pristali. A kaj ko so tudi njegovi delali čistko. Coockie monstra, taka zelena pošast iz oddaje Sesame street, je mama dala že ko sem bila majhna naprej neki družini z otrokom s posebnimi potrebami. Al sem ji zamerila... Torej, preden, še kaka roma drugam, naj jih ovekovečim takole na postelji (drugače so v eni ogromni škatli).

Od leve proti desni sedijo, visijo oz. ležijo:

- pujsa,

- medved Jaka, ki sem ga dobila od Sašotove babice "mati" Julijane in mu srček utripa, če ga stisneš,

- Lucija (ja nekaj sem imela s tem imenom, prinaša naj mi luč, kot terapevtska igrača), ki jo je sešila ta ista mati, Sašo pa ji je narisal oči,

- spet eno delo matere, ime ji je Bunka, prvenstveno namenjena visenju v avtu,

- Silvester medved (ne vem če ni tudi bil produkt materinih prihrankov),

- medved Miha, kupila sem si ga, se mi zdi v Slovenj Gradcu, Russ proizvodnja, ena mehkoba od mehkobe,

- trije zajci Peter, Pavel in Marko (a nikoli nisem vedela, kateri je kateri, bili so moja sveta trojica), zašila jih je moja mama Goga, en je bil od Jaše, en moj, en mogoče od Urške, čeprav Goga pravi, da oni imajo svoje zajce in da jih je naredila več,

- spredaj leži najstarejša medvedka Mercedes, zaplenila sem jo Sašu,

- na steni pa je obešen angel Lucija (saj mi ni potrebno tega komentirat?), tudi Russ proizvodnja, ki ponavadi krasi vrh smreke za novo leto.

Miško

2008-04-26T12:01:00.003+02:00

Miško je danes šel k veterinarju, da bi mu dali ven šive. Pa so vsi na to rahlo pozabili. Čez deset dni imamo zopet pregled, pa naj bi takrat šli ven. Padla je tretja diagnoza: ima en polip (izrastek) na slinavki, kamen v mehurju ter zelo redke tračne bakterije, za katere ne vedo, kateri antibiotik bi bil pravi. No, meni ni vse jasno. je to trakulja? Jo lahko tudi mi fašemo? Suha hrana ga lahko ubije. A dietna mu sploh še kaj pomaga? Ma, dečko je zrel za Trentarska nebesa. Kje je les, da potrkam in prebudim lesnega vilinca. Prosim za pomoč. Pa finančna bi nam tudi prav prišla.

Have regard for your name, since it will remain for you longer than a great store of gold. Ecclesiasticus, Aprocrypha (Ec. 41:12)

2008-04-24T09:30:00.006+02:00

Torej nekaj o imenih.
Vedno sem bila fascinirana nad pesmijo ... kako že Sašo? A boy named Sue. Pa ne zaradi kakega res dobrega napeva, country muske. Všeč mi je bila, zaradi resničnosti besedila. Nekega fanta je oče poimenoval Sue, kar je žensko ime in ta fant je imel skoz težave zaradi tega, da se je na koncu koncev odločil, da bo ustrelil očeta. Tik pred smrtjo mu uče potem reče oz. ga vpraša: Pa bi bil tako močan, če bi imel kako drugo ime? Seveda da ne, je moj odgovor, ime ga je naredilo tako trdega.
Statistično gledano je potem čisto brez veze razmišljat, da obstajajo imena, ki so namenjena lepoticam, lepotcem, ena pametnim, ena voditeljem. Težko je najbrž nosit tako bero imena, ne da bi kaj v tej smeri naredil? Ali pa, če dobiš ime po svojem mrtvem bratu in drugih sorodnikih iz preteklosti. Kaj pa ti prinašajo imenu? Breme?
Vsako ime ima najbrž lahko breme. Kako ga sprejmeš, pa je potem tvoj karakter. Jaz sem dobila ime po mamini takrat najboljši prijateljici. Zelo fina in prijazna gospa je še vedno, čeprav se manjkrat vidimo. In če bo naši deklici ime Karin, bo dobila ime po idealu v moji glavi. Žena Carla Larssona. Bila je umetnica, a pustila slikarsko kariero zaradi njega. Potem pa vso svojo ustvarjalnost pretopila v (zelo napredno za tisti čas) notranje oblikovanje prekrasne hišice v Sundbornu, Švedska. Z njim je imela 8 otrok se mi zdi. A kaj bi govorila, poglejte link na desni. Ideal nekega prastarega življenja, kjer si zadovoljen s tistim kar imaš in maksimalno izkoristiš vse kar ti je dano (in imaš prekrasno življenje, družino, vrt in hišo).
Pa naj zaključim z Jutranjicami:
"Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo." (5 Mojzesova 11,26) Zakaj se odločimo? Pol poln kozarec, uživanje v malenkostih in hvaležnost za vsako dano minuto sonca in dežja.

V znamenju dekliščine

2008-04-19T12:29:00.005+02:00

Dekliščina se mi zdi en zelo čuden obred, kjer se zberejo (kvazi neporočena) dekleta in delajo javno škodo eni punci (no, saj pri fantovščini se mi zdi to isto). Kot da gre za neko (ne)kontrolirano in javno dovoljeno nategovanje enega samega človeka. Včeraj sem videla eno skupino deklet, ki je brez pristne energije hodila po Ljubljani. Dve sta imeli v rokah veliko rjuho Katarinina dekliščina, dekle, verjetno Katarina, pa je z belim T-shirtom hodila naokoli in zbirala podpise na svojo majico. Nihče se ni smejal, ne ona, ne tiste, ki so si ta "obred" zmislile. Kje je tu potem cilj, hask?
Mojo dekliščino so mi priredile sošolke iz specializacije z koordinatorko vred. Počutilia sem se osramočeno, torej niča kaj prijetno. In kaj je bio takega? Morala sem stepst jajc v smetano (pa ni ratalo, a so bile zadovoljne), tega se spomnim. Za darilo sem dobila brisače (kasneje smo ugotovili, da so zelo primerne barve, ker je Sašo prišel v obdobje oranžne), unikatno poslikane šalčke, skodelice in vaza od Melite je zdaj v Trenti samo za naju ter gajbico jabolk, tega se tudi spomnim (mogoče zato, ker mam fotko), a v glavnem se spomnim neprijetnega presenečenja.
Moji prijateljici Andreji so dekleta pripravila nalogo, kjer je morala lizat/jest hrenovko z majonezo (v spominu imam, da so se vse tako pregrešno hihitale, men je bilo pa čisto mem), njej tudi ni bilo všeč potem po pripovedovanju. Moji kvazi pol sestri Maji pa so za dekliščino organizirale striptiz dečka (sej naj bi bil slaven, kot nekak Sebastjan mu je bilo ime iz neke grupe slovenskih striperjev), pa se mi je vse bolj zdelo, da je to organizirala le ena, ki si ga je želela videt in potem se je motala okoli njega ... vsem ostalim pa se je zdel vse čisto bolano, Maji tudi. Naoljen prepotenten fant v nekih tigrastih ali nekako tako flekastih tangicah, poln ega, ti pleše naokoli in kokr koketira z babami, ki smo morale okoli njega plesat. Še zdej ko pomislim mi gre kar na smeh. Pri nas doma imamo en tak lep srebrn steber, če bi pri nas organizirali ta striptiz, bi se sigurno vlačil po njem in bi meni takoj postalo slabo, ko bi še kdaj videla ta steber.
Dekliščina je taka Sašotova slikarska tema, kjer privatno postane javno. Kar se drugače sploh ne govori/dela v javnosti, se za en žur spremeni v javno sfero. In zakaj govorim o tem? Ker je imela Majda danes dekliščino in njen Franci fantovščino, oba pri njemu doma ... več kasneje, da ne bi slučajno ona kaj brala tega.

Najbolj sem ponosna na to, kako sem ovila darilo. To mi ponavadi nikakor ne gre, kot da ne bi imela roke za to. In kaj je bilo notri? Francoski knjigi o mamicah in otrocih ter poseben pas za seks med nosečnostjo. Že nekaj časa sem ji načrtovala to podarit in zdaj se mi je zdela izredna priložnost. Saj ne, da bi bila že noseča (ali pač?), vem pa da si želi in načrtuje. Aja, včeraj, ko sem iskala fotografije od Majde (pa jih mam le 3 in dve sta z moje poroke), sem ugotovila, da si sploh nisem všeč na fotkah s poroke, da sem si zdej bolj. Pa me Sašo opomni, no, a ni to bolje, da si si zdaj bolj, kot pa da bi bilo ravno obratno.
Takole pa smo prijadrali do Francija (na fotki levo, pa Majdin brat, Majda, jaz in Erik). Za Erika raj (in nas vse): kužika Strela, mala kozica in krave, dobra hrana (svinjina, solata) ter ena punca, ki se ji je ljubilo se igrat skrivalnice z njim. Pa dokaj blizu Ljubljane in lepa pokrajina. Ogromen nasad jabolk ravno po mojem okusu (6500 sadik), pa polje jagod čez en teden. Njama. 8 otrok je pri Franciju doma, pet bratov, tri sestre in zgleda da se vsi štekajo. Majda je dobro družino našla. Nič kaj zakomplicirano. En dva tri je bila ura 9, ko so fantje pograbili Francija in ga odpeljali s traktorjem na kanuju (Erik je prosil, čelahko ostane na zabavi). Za 4h programa naj bi imeli. In smo odšli domov. Majdi pa naj bi potem zapeli Srečo na vrvici na temo Francija, pa še nekaj drugih komadov, plesat bo morala trebušni ples, iz toaletnega papirja bo morala si narest poročno obleko, se miže našminkat, namazat nohte ter odgovorit na par vprašanj v zvezi s Francijem. Mogoče, mogoče, bi celo ostala, če bi se mi dalo sami peljat domov.

runaway sushi&wok

2008-04-17T17:23:00.004+02:00

Sva šla s Sašom dopoldne po opravkih z avtom: popravila Erikov avtosedež, si ogledala vozičke, kupla čelado Eriku, pa še par daril za rojstni dan, zemljo in večji cvetlični lonec za našo yuko, se šla masirat in pedikirat, nato pa skočila v Supernovo, preizkusit novo suši restavracijo in bila prijetno presenečena. To je namreč: Running sushi&wok all you can eat za 9,90€. In bilo je dobro in uiber preveč, jasno. Sushimama adijo (oz. samo za tempura juho). No, do tja se moramo pripeljat. Previjalne mize zaenkrat še nimajo. Do takrat pa...

Hov, vsi fantje so prišli domov

2008-04-15T11:56:00.007+02:00

V ponedeljek nisva prišla do vrtca. Ko sva doma zabluzila in nisva kaj dosti počela, sva pa potem moralala šibat do bubi na kosilo in potem po Saša na Brnik. Tam imajo novo razgledališče na piste, a pristanka se ne da videti. Sva pa prepoznala Air France letalo. Nino in Samo sta nama dejala, naj preparkirava (kot gorenca) avto, ker je pol ure zastojn, pa sva to naredila. Potem pa še par sekund in je bil ati že na Prihodih. Ker naj bi bila neka EU delegacija zraven njih, (bili so tudi kamermani), pa so samo njih (brez delegacije) z avtobusom do vstopa od letala peljali po daljšnici (drugače je pot 10m dolga, pravi Sašo). Cel PJ je zgledal zmatran in verjetno spet malo kulturno šokiran. Nekdo je rekel, da ima denge mrzlica še 14 dni inkubacijske dobe. Hmmm. Pa na hrano se bodo zopet morali navaditi.Po obdarovanju in branju knjige Moj očka je pirat (sumljive podobnosti s Sašom seveda: brada pika, ima črtasto majico in prinesel mu je denarnico z lobanjo, priznal, da se je peljal z ladjo v Argentini in z letalom čez Afriko, kakršnokoli ima to povezavo z pirati) pa zdaj poslušamo sambo in tango.
Sašo je zjutraj odpeljal Erika v vrtec, ker ga jaz po Erikovih pravilih ne peljem (meni so ta pravila super). Da ne rečem, da smo Miška potem zopet peljali na ogled k Zaninoviću, ker nam spušča krvave lužice. Pa je rekel, da je verjetno vnetje in ga vse moti. Stisnil mu je mehur, ki je pravilno in obilno šprical (žal ne samo v ledvičko). Zopet pucamo tla. Miška rit iritira in ne ve kako bi se zleknil, kam. Zdaj tudi Sašo spi in ne ve čisto dobro kaj bi jedel, ve le, da noče jest govedine. Pa mrzlo mu je.

Za nedeljo

2008-04-14T08:14:00.004+02:00

Miško spet normalno je in ima obilen apetit.
Takole pa nam je začel risati Erik. To je lisjak.
To je Erikova ovca.
Tako pa so nam okrasile ženske za ženski nedeljski večer (organizirala ga je Mateja) (prijavljenih je bilo 50 žensk, prišlo 40 od 17 let do 88) v adventistični cerkvi, kamor me je povabila Andreja. Zelo lepo je bilo in mi je žal da ni še Goga šla zraven. Pa odlična veganska večerja, ki jo je pripravila Edita. In darilca za vsako... Sabina je pripravila krajšo predstavitev pitja čaja in zato smo vsaka imele svojo skodelico za čaj zraven in potem pile že preizkušeno odličen babičin vrt. Andreja je imela štoserske videe na temo moški/ženska, ena je predstavila svoj konjiček slikarstvo s katerim se ukvarja eno leto (odlično), Sabina je pokazala še kako zgleda njena obnova stanovanja (zdaj si končno malo lažje predstavljam), Pia in Mateja sta zaigrali na flavto in kitaro, Zdenka (učiteljica orgl na faksu) pa na klavir dva prekrasna stavka od Bacha. Erik se je pa čuval pri Matjažu.

V znamenju vikenda in Miška

2008-04-12T04:38:00.006+02:00

Miško še nima apetita in se nikjer ne zlekne. Nas Goga pelje do veterinarja, mimogrede skočim še v trgovino. A Miško je imel povečan mehur in niso ga mogli stisniti niti na novo kateter vzstaviti, pa je šel na operacijo, tokrat zaresno (se pozna pri plačilu 250€). Sečevod so mu razširili in speljali mimo lulčka, ki ga sedaj nima več. Vnetje se mu lahko še ponovi, vendar bo vse polulal brez problema. Pobrit, zašit (čez en teden pobiramo šive), krvav, obveza in kateter sta mu že odpadla. Leži na tleh. Komaj se je s prednimi tacami premaknil iz kletke. Več ne zmore. Tam so ga spet nafilili z vodo, ga prisilili, da je vsaj tekočino od razredčene hrane popil in mu dali antibiotik za teden dni. Pa še ene tablete za na 12h, ki razširijo sečevod. Ponj sva šla s Petro in potem v pizzerijo Foculus. Kaj sem pa res želela od sobote, pa je druga pesem. No, važno da še pojem.
Z Erikom sva odspala, sicer sem ga komaj prepričala, 3h paranojičnega popoldanskega spanca. Miško je prišel zraven na tepih čepet. Erik mu stalno govori, se je vse uredu. Kasneje se je malo crkljal (a joka koj ko ga kaj spodaj primeš in krvavi), Tigi pa je lulal v moj umivalnik. Vsak maček rabi svojega. Kako bo šele z dojenčkom.
Če bi bili meseci res meseci (na 4 tedne/lune), potem bi bila sedaj v desetem mesecu nosečnosti. Tako pa se dogaja matematični lapsus. Sem v 36 tednu nosečnosti, kar je en podaljšan deveti mesec.

Tik pred zdajci

2008-04-11T09:04:00.006+02:00

Bi človek mislil, da bom pa danes lahko spala čez celo posteljo, ko sem samska. Ja, človek bi mislil, žival pa ne. Če sem gledala proti sredini, je prišel Tigi čisto k mojim rokam, če sem gledala stran, se je stisnil k nogam. Drugače pa od daleč opazuje Miškota. Mogoče se ga kar malo boji. Miško bi potreboval eno lizanje okoli oči, repa, ma povsod, ker je čisto zapacan. Sej najbrž ga čistuna še to zraven matra. Pa še vedno brez apetita. Našla sem ga pa tam, kjer sem ga pustila. Pri vodi ob vhodnih vratih.
Sem malo počistila, ker se je v kuhinji vse pocalo. Ampak verjetno bom še morala.
Mišku so dali kateter ven (neka specialistka Maja) a ga želijo jutri še enkrat videt. Tudi antibiotik so mu sami dali. Kristalov ni, UZ pa je pokazal zasenčen mehur. Pri babici sva Miška skopala z šamponom, ki so ga nama dali pri veterinarju. Seveda je čisto znorel (torej je vsaj malo že zdrav), a skače na kljuke še ne. Še vedno ne je. Rad pa se malo pocrtlja, tako da ga malo pobožam še z brisačo, ker je zadaj še malo moker, pa počešem ga. Nič se ne čisti. Lula pa povsod. Mogoče rahlo zanalašč, ker je šel na posteljo, pa na neke moje papirje.

Miško ma težave

2008-04-10T08:19:00.012+02:00

Lula se mi zdi da ne, čeprav čepi vsake toliko, sam je pa ponoči 4x bruhal (pa ni jedel tik pred spanjem :-) in zdajle zjutraj ni hotel jest zajtrka (OK, domnevam da je bil Miško, ker samo on bruha, če je treba bruhat). Miško, da ne bi jedel zajtrka? Je Tigi vse pojedel. Torej je res nekaj narobe. Sta se tepla ponoč in pihala drug na drugega. Al sem hotla Miška kar spustit na prosto, tako me je znervirala njegova občutljivost. Pa je to človeško? Ali je to živlasko? Ali je človeško imet mačke v stanovanju? Pa ni človeško jih spustit na prostost? Evo, Lili mi je dala predlog: naj gre v Rio, če je tko preobčutljiv na mraz. Zdaj spi v kopalnici in veliko pije. Enkrat je še prozorno bruhal.
V vrtec sva prišla s taxijem ob 10h. Ne gre mi to zgodnje vstajanje in bujenje prestolonaslednika. Rada še kej postorim, preden grem ven. Pa z Erikom sva se morala malo pregovarjat a bi šel v vrtec ali ne. Če se meni ne gre, je to zelo težko pregovarjanje.
In potem so se zvrstile naslednje stvari: kličem Saša, da ga kot dolgoletnega mačkoljubca vprašam za nasvet glede Miška, pa ga ne dobim, pišem še Mariji, pa pravi da ni dobra za nasvete, ker je pač njen maček invaldi in če se njemu kaj zgodi, je zihr zlo hudo, na kliniki mi rečejo, da če se je tko hitro začelo slabšat, da bi bilo bolje, če ga pridem pokazat, Jaša ni mel časa za prevoz, jaz nima več denarja za taxije, Eriku sem obljubila, da pridem takoj ko se zbudi... Pa sem pograbila Miška, šla po Kangooja (kako bom zdaj nazaj parkirala ne vem), po Erika, na kosilo pa do veterinarja. Tam pa šok. Dečko mora takoj na operacijo, če bi še 24h čakali, bi umrl. Erik je jokal, ko so Miška obdržali. Zdej sva pri bubici in čakava da se zbudi iz narkoze, da ga odpeljeva domov. Diagnoza? Zamašen mehur (znak, da želi lulat, pa ne more), potem pa se strupi iz ledvic, jetr začnejo selit po telesu (bruhanje), na koncu pa smrt. Morali bi upoštevati dieto: samo mokra hrana. Pa še to ne vem, če bi kaj pomagalo.
Potem se je Erik odločil, da ostane pri babici. Mišku sem pa doma nastavila še tole protilizalko, a kaj ko je še vedno čisto avt. Revež. Kupila sem mu tudi neko posebno hrano, po priporočilu veterinarja Viceta Zaninovića. Jutri pa se postopek ponovi. Pa kateter skozi katerega mu zdaj urin ven curlja mu bodo odvzeli in mu dali antibiotike. Ko bi vsaj bila ekspert pri dajanju tablet. Erik mi je pa rekel, da me ljubi. Kangooja pa sem pustila pri Križankah in upam da bo vse OK. Jutri ga tako ali tako zopet rabim. Pri Gogi ga pa ne morem parkirat, ker spet rukajo dvorišče in uporabljajo njeno garažo za slačilno cono.
Matjaž mi je ravno rekel, da je Kika tudi zaradi tega umrla, a pri njenih 16 letih (in luknjo v srčku, ki ne bi dovolila operacije)...

Zadnja samska sreda

2008-04-09T10:48:00.010+02:00

Po dežju posije sonce, pa čeprav sam za mal. Denarja seveda še ni od Primoža, pravi da račnovodkinje ni 2 dni in da mi bo iz lastnih sredstev nakazal kokr bo pač mogoče - ne vse. Sva pa z Erikom prišla bolj zgodaj v vrtec - to je ob pol devetih.
Včeraj je odpadla zobozdravnica Eriku, pa tako sva hitela, Erik je bil hiter kot pajekmož. Veliko mu pomeni, da je priden, ker stalno sprašuje tudi vzgojiteljice: A ne da sem priden? No, zato sicer še ni konstantno priden. Na sestanku včeraj z njima, sta rekli, da ni kakih problemov z njim (bolj si jih midva zgleda ustvarjava vsake toliko časa). Da rad kaj pove, pripomne in ga morata prav opozarjat, ne Erik, zdaj me govoriva. Hmmm, od kje mi je to že znano, aja seveda, od doma. Ane, mamica, a si že vidla tako pošast k ma tak (slamica) zob? Zgleda tudi oni že vesta, da bova delala kuhinjo zanj, a da mora najprej postpravit igrače, ki so jih otroci nametali čez vikend. Pa sta me vprašali, kako to, da niso skupaj nič pospravili. Hmmm, ne vem, se mi zdi da sem jaz kar pozorna, da ga opozorim, da mora pomagat pospravit, ko odhajava od obiskov (predvsem, če se kje sam igra, no bom zdaj pozorna povsod). A drugim staršem ne želim preveč soliti pamet. Je bil seveda včeraj penast, ko je vse (dnevno/spalnico in svojo mizo v ateljeju) sam (ampak zelo pridno) pospravil. Zdaj imava eno škatlo igrač, na pol pokvarjenih, od katerih se ne more ločit. Mogoče kdaj kasneje.
Italijanščino mava kar v vrtcu, da potem direkt greva tja. Mene ubitačno bolijo kolki ko hodim, ko spim, ko sedim. A je še kje kak položaj? Plavat bi mogoče lahko šla. Sam Erik še vedno kašlja. Grem zdej dopoldne se lotit pisat zadnjih nosečniških pisem. Gre kar počasi, ko tako težko sedim kjerkoli.
Preden sem šla h Gogi na kosilo, sem jima kupila en šopek spomladanskih (medvejka in breskev) zato malo zamujala in ko za stavo, so me vsi ustavljali in ogovarjali. So bile to rože? Potem bi jih še večkrat imela, ker so bili vsi zelo prijazni in dobre volje. Ena gospa je tudi priznala, da je najprej rože opazila, potem šele mene. Res je bil en lep, a že rahlo ofucan šopek v mojih barvah (zeleno-roza). Sem pa kar konstantno v vijolično oblečena. Mogoče me pa zato opazijo, ker niti več ne kombiniram barv, ampak sem striktno vijola. Bi se morala preselit v Maribor? Ah, ne, raje ob morje v Italijo, v Miramar grad recimo, čeprav tam še nisem bila. Na koncu koncev mi je zelena tudi všeč.
Miško čudno sedi a nič ven ne spusti. Mogoče je bil včeraj predolgo časa zunaj, ko je bilo tako mrzlo. Upam, da se bo mehur hitro umiril.
Primož je nakazal en del. Če to ni lep dan.

Potrebujem motivacijo

2008-04-08T10:48:00.009+02:00

Danes začenjam z motivacijskimi:
There are some things you learn best in calm, and some in storm.
-- Willa Cather, The Song of the Lark, 1915
Dež naj spere vso nesnago. V trgovini mi je nekdo ukradel ta veliko marelo (skupina dijakov je ravno malicala in se na veliko hvalila že v trgovini, kaj vse so pokradli). K Primožu sem šla po denar, je rekel da bo danes, da mora do 12h sporočit računovodkinji. Dela z Arjanom razstavo, danes je otvoritev.
We know what a person thinks not when he tells us what he thinks, but by his actions.
-- Isaac Bashevis Singer
Drugače je dan čisto simpatičen: škornji gor, pelerina tudi, poštar je zvonil pa ni bil zame in je moral Jaša dol, Erik se je zbudil dobre volje, oba sva pojedla zajtrk doma in počasi odšpancirala do vrtca, Tina je rekla, da ni nujno, da so Roka res okradli, Sašo je verjetno včeraj dvigoval denar v Braziliji. Sej se da na vse stvari pogledat s pozitivne smeri. Življenje je pol polno, ma kaj, polno je. Če sam pomislim na vse nosečnice v Argentini (3 mesece porodniške), v ZDA (2 meseca). Plačo mam povprečno in svetovno nadpovprečno. Imam stanovanje in samo še 5 let moram odplačevat zanj, enako velja za super avto Kangoo, ki celo malo požre. Dežnik je pa žal že razpadal in bi ga morala malo zašit. Sej bo, a ne?
Erik je spet slabo spal, premočrtno potem tudi jaz, pa sem šla delat za službo stvari, k sem mislila, da jih nikoli ne bom. Linkala zakone na naši internetni strani:
http://www.zssm-lj.si/si/
Seveda sem potem sanjala kako linkam ene stvari na Saša - prijetne sanje.

Samo še en teden!!

2008-04-07T08:49:00.004+02:00

Erik je imel ponoči hude sanje. Je jokal: jedel bi! Sem se slabo počutila, ker se nisem spomnila, ali je kaj jedel ali ni (pa je, pito je jedel). Jaz sem pa tudi nekaj smučala in iskala pravo pot in pravega fanta. Sašo pa se je javil po sms-u, da so že v Sao Paolo in da je eni ženski že denar zginil na letalu iz kovčka. To bo gusarsko.
Deževalo je pa potem spet sonce, čisto aprilsko vreme. ravno toliko da sva popolnoma zakompliciral (škornji, kolo?) odhod v vretec in se potem odločila z Erikom, da imava počitnice. Najprej sva šla bubi pogledat, ker ne more kakat že 3 dni. Pa jo naročila k zdravniku, ji skuhala en slivov kompot in ji dala Donat za pit (a dvomim da bo pomagalo, ker se ji je čisto na koncu zaštopalo). Potem sva šla še do moje službe, kjer sem šla na supervizijo (brez domače naloge), Erik, zelo priden, pa v žogice in na dvorišče. Nazajgrede je bil takooooo zmatran, da je celo pot prejokal in potem pri bubici v 5 sek zaspal,kar je čisti čudež. Ko je bubi videla, kaj nam je Goga pripravila za kosilo, se ji je odprl apetit, a kaj drugega pa ne. Malo smo še počvekali in je že večer. Gogi ne dela ne telefon en net od kar je prestopila iz T2 na SIOL, je začela Lili razmišljat a sta res dobrega ponudnika dobili. Mislim da je pri nas problem v tem, da je še vedno premalo konkurence in te vsi jemljejo kot smet, ko se za njih odločiš (pozor, ne hvalim nobenega od ponudnikov). Tu pa kapiralizem še ni prišel v glavo. Kle bi zahtevala ritolizništvo do najmanjšega od najmanjših uporabnikov. Vsak je lahko namreč potencilani veliki odjemalec. No sam to ne štekajo niti banke, niti galerije, večina muzejev in večina knjižnic. Štekajo pa to televizijci (al jim pa samo rata po slučaju) in dajo pred glavne risanke večerne poleg seveda sklopa obupni reklam za otroške igrače tudi loterijo Slovenije in jih podzavestno filajo z igrami na srečo in vrednostjo denarja. Hvala bogu da midva z Erikom to vse, z risanko vred, po pravilu ponavadi zamujava. Erik raje riše z dedijem, tako kot zdajle.

še 8 dni!

2008-04-06T11:26:00.007+02:00

Vrabič Železniki so šli na sprehod in sva malo sama pred kosilom. Perem, kuham in pišem. Čist luštno, sam bojim se, da bom mela premalao časa. Erik je pa skoraj brez glasu. Ena žehta je že zunaj. Na postelji pa nova posteljnina, oprana a nepolikana. Kdo bi se še s tem matral. Presenetilo me je lepo vreme, ko so vsi govorili da bo dež, mogoče celo sneg.

Premala pečica za vso mojo kuho, bomo videli kako bomo to zmutili. Najbolj pomembna stvar se tko al tko peče. Musaka (krompir, sir in por ala Martha Stewart prvič). Meso pa ... kdaj drugič. Zato pa majo nobles gospodinje po dve pečici. Men se je pa zdel potrata prostora. No, sej nisem nobles, niti nisem gospodinja k prireja vsakodnevne, še vsakomesečne zabave ne. In je čist uspelo, mes k mes, musaka pa super. Samo pregovarjat sva se mogla z Erikom, ki zdaj peizkuša svojo moč odločanja. Pravilo je: poskusi potem pa ... sej umrl od lakote ne bo. Pa je jedel pol.
Danes se s Sašom ne slišimo, sam se boljše počutim, ker mi je to že včeraj rekel. Po njihovem kosilu (to je -5 ur) v Buenos Airesu s klubom Triglav, letijo cca. 3-4 h v Sao Paulo.
Ena žehta že pobrana, oblaki se kopičijo. Erik spi in V-Ž so že na poti domov. Nekaj rož sem presadila, da se mogoče malo k sebi spravijo. Mački so verjetno navdušeni nad mano, spustila sem jih ven, dala sem jim kosti, mokro hrano in suho hrano.
Priporočam ogled vseh 6h filmov profesorja Wescha, ki sem ga dala kar med odkritja.

čez pol in od Sašota ni glasu

2008-04-05T11:59:00.007+02:00

Sanjala sem, da sem eno (tipično) preveč rekla Vrabič Železnikom in sem potem se trudila in trudila stvari popravit. Sam da sem res le sanjala. Ko po Murphyju se je Erik zbudil ponoči in začel jokat brez razloga. Sva se šla potem v kopalnico tolažit, da ne bi obiskov zbudila, a mi ni jasno kaj je bilo. Čeprav nisem najboljše volje, ker se Sašo nič ne oglasi.
Smo šli na Grad in "se poklonili" kipu postavljenemu ob 500 obletnici kmečkih uporov. Na današnji dan namreč Evropa stavka pri nas. Zaenkrat zgleda vse kot kak stavkovni turizem.

Baz Luhrmann je naredil Romeo+Juliet, Strictly Ballroom in Moulin Rouge!. A je treba še kaj dodat?
Ladies and Gentlemen of the class of ’99 If I could offer you only one tip for the future, sunscreen would be it. The long term benefits of sunscreen have been proved by scientists whereas the rest of my advice has no basis more reliable than my own meandering experience…I will dispense this advice now. Enjoy the power and beauty of your youth; oh nevermind; you will not understand the power and beauty of your youth until they have faded. But trust me, in 20 years you’ll look back at photos of yourself and recall in a way you can’t grasp now how much possibility lay before you and how fabulous you really looked….You’re not as fat as you imagine. Don’t worry about the future; or worry, but know that worrying is as effective as trying to solve an algebra equation by chewing bubblegum. The real troubles in your life are apt to be things that never crossed your worried mind; the kind that blindside you at 4pm on some idle Tuesday. Do one thing everyday that scares you Sing Don’t be reckless with other people’s hearts, don’t put up with people who are reckless with yours. Floss Don’t waste your time on jealousy; sometimes you’re ahead, sometimes you’re behind…the race is long, and in the end, it’s only with yourself. Remember the compliments you receive, forget the insults; if you succeed in doing this, tell me how. Keep your old love letters, throw away your old bank statements. Stretch Don’t feel guilty if you don’t know what you want to do with your life…the most interesting people I know didn’t know at 22 what they wanted to do with their lives, some of the most interesting 40 year olds I know still don’t. Get plenty of calcium. Be kind to your knees, you’ll miss them when they’re gone. Maybe you’ll marry, maybe you won’t, maybe you’ll have children,maybe you won’t, maybe you’ll divorce at 40, maybe you’ll dance the funky chicken on your 75th wedding anniversary…what ever you do, don’t congratulate yourself too much or berate yourself either – your choices are half chance, so are everybody else’s. Enjoy your body, use it every way you can…don’t be afraid of it, or what other people think of it, it’s the greatest instrument you’ll ever own.. Dance…even if you have nowhere to do it but in your own living room. Read the directions, even if you don’t follow them. Do NOT read beauty magazines, they will only make you feel ugly. Get to know your parents, you never know when they’ll be gone for good. Be nice to your siblings; they are the best link to your past and the people most likely to stick with you in the future. Understand that friends come and go,but for the precious few you should hold on. Work hard to bridge the gaps in geography and lifestyle because the older you get, the more you need the people you knew when you were young. Live in New York City once, but leave before it makes you hard; live in Northern California once, but leave before it makes you soft. Travel. Accept certain inalienable truths, prices will rise, politicians will philander, you too will get old, and when you do you’ll fantasize that when you were young prices were reasonable, politicians were noble and children respected their elders. Respect your elders. Don’t expect anyone else to support you. Maybe you have a trust fund, maybe you have a wealthy spouse; but you never know when either one might run out. Don’t mess too much with your hair, or by the time you're 40, it will look 85. Be careful whose advice you buy, but, be patient with those who supply it. Advice is a form of nostalgia, dispensing it is a way of fishing the past from the disposal, wiping it off, painting over the ugly parts and recycling it for more than it’s worth. But trust me on the sunscreen…
Zvečer pa še video razgovor s Sašom. Se mi zdi da je Eriku kar malo dvignilo samozaupanje. Me je potihem vprašal oz. povedal: veš ati me ma rad.

Še 10 dni!

2008-04-04T16:18:00.006+02:00

Najprej pozdravim novo obiskovalko Darjo. Čao!

Pol pa k današnjim temam. Erik je zbolel, ma malo temperaturo in še vedno kašlja. Čuval se je pri babici Gogici. Jaz sem pa šla na pregled (premalo pijem) in v službi, podpisala zapisnik od IZUM COBISS sistema, naučila Metodo (upam), kako se vpisuje knjige in učbenike ter odnesla par fotke, da jih poskeniram na Sašovem računalniku (sej bom znala, kajne?) za zavodski page. Ja sam ej, oni so že od 12h naprej brez elektrike, tko da adijo moja dobra volja, da delam na njihovem serverju. Nekaj povečujejo elektriko v tistem koncu. Večina stafa je potem kar ob 12h zaključila z delom (učitelji ne, oni za poučevanje ne rabijo elektrike).

Pri Gogici sem jedla dober ričet pol pa sva šla z Erikom v trgovino in po zdravila zanj, prijazni bratec Jaša pa mi je prišel naproti, da je vse to pol odnesel domov. V Mavrici sem še kupila Mekol za Erikovo kuhinjo (ki se zaenkrat dela šele v moji in njegovi glavi). Tudi kartico z zahvalo Ančki za posteljnino sem napisala, a kaj ko pozabim potem oddat.

Dr. Kluna in njegovo MS sem napadla glede matičnih. Klunovi so pred 6 tedni rodili in jih niso vzeli. Pravi da je stvar že 10 let na tržišču, pa še ni kakih drastičnih zdravljenj bilo opravljeno z njimi. MS pa je imela otroka lani, pa se tudi ni odločila (ji je predrag štos). Tko ... matične celice iz popkovine naj bi se res lahko spremenile v marsikaj, medtem ko se celice iz kostnega mozga lahko spremenijo le v celice kostnega mozka - kri. Ne vem. Kolegica, ki pričakuje julija, pa mi je rekla, da imajo težave z detetom, da ima zastoj v rasti in preveliko srce. Težka novica za mamico, sploh začetnico. Sam upam, da bo vse uredu in da zdravniki samo paničarijo (kot pri našem Eriku, ki je imel tudi zastoj v rast eno moje stresno obdobje).

Erik je bil ravno pri dedi Matjažu in sta slikala oz. risala. Vrabič Železniki pa so šele sedaj prišli od Kodeljevega, ker je bila prometna nesreča pri Hudi (Črni) luknji, pa pol zastoj pri Vojniku. Zdajle Maja peške prihaja od Kodeljevega do nas. Sej je lepo vreme.
Pod 1.4. je zdaj objavljena še fotografija znanega umetnika ESV, ki svoje umetniške korenine povzema po slovenskem umetniku Vogrinčiču in ustvarjalni oddaji Art Attack.

Postorki

2008-04-03T19:25:00.003+02:00

danes je bilo spet zelo delovno, da so celo iz službe začeli spraševat, če mislim rodit, al kariero delat. Sam to je vse v stilu kompleksa gnezdenja, ki je kokr sindrom nosečnic. Erik je prijavil, da je bil včeraj poreden, ker ga možgani niso ubogali. Ko mi je en sestanek odpadel sem že ob 15h prišla po Erika in potem sva hodila po opravkih do skoraj 18h. Matjaž pa Jelka sta potem pomagala vrečke gor nosit (pa sploh še nisem vsega kupila za vikend).
No sam se dobro počutim, ker se mi zdi da sem veliko naredila. Pa pogovor s Sašom me je tudi gor spravil. Erik pa preizkuša meje. Še vedno.

proti polovici

2008-04-02T19:02:00.005+02:00

Danes je bilo v stilu sestankov in dela. Najprej finančno svetovanje kar v Zvezdi (30€ na mesec obvezno le 2 leti) vezano na sklade. Ja vem, nimamo denarja, sam čez dve leti in več, ga bomo pa rabili in vsako varčevanje nam bo prav prišlo.
Potem delo na zavodskem sajtu (v stilu, to in to še nisi naredila). No, razpletlo se je ok. Potem se je ulilo, celo rahla toča naj bi bila. Pri babici Gogici sem bila na kosilu in Erik je končno preizkusil svoje piratske škornje na poti nazaj iz vrtca do Italijanščine. Kupila sem mu tudi tri piratske knjige (navdušen nad Moj očka je pirat, kjer mu na koncu da obsek s starim ključem in piratsko glavo, če ti kaj takega pride kje pod roke, Sašo). Zdaj je samo še oblačno in malo bolj sveže.
Slovar: mumija je mumia in gusar je pirato.
Kislina mi spet nagaja.
Zvečer pa je Erika popadla huda muha. Želel je poslušat in gledat glasbo na računalniku (tiste valove k se delajo ko predvajaš glasbo), pa sem rekla, da lahko le posluša in se preobleče v pižamo. Popolnoma je znorel in me začel tepst. Rekla sem mu naj se kam umakne in umiri. Komaj sem se mirila, da ga nisem še jaz. Erik se je jokal in rahlo smejal. Ker nisem znala pomagat ne njemu ne sebi, sem padla v jok. Čisto je popenil tudi, ko sem rekla, da grem klicat atija (pa ni bilo telefonske veze), da atiju pa ne smem povedat, da me tepe (in me tepe naprej). Sej ga sprašujem o tem, pa pravi, da ni jezen na atija. Erik je potem želel tolažbe, pa sem rekla, da jo jaz tudi potrbujem in sva se objela, samo, stvar se v meni sploh ni polegla. Erik pa je potem postal prijazen, sam se je oblekel v pižamo brez poslušanja glasbe (a rabila sva najdaljše pol ure za to).
Zdaj zjutraj nisem mogla spat in sem šla nekaj za službo delat, se je zbudil in ni mogel zaspati brez mene. A je možno, da on zdaj v glavi premleva kaj v stilu, da ga je ati zapustil (mu stalno govorim, kako ga ati pogreša in ga ma rad), pa da ga lahko še jaz?
Eh, pogrešam en pogovor in objem od Sašota, tako kot Erik verjetno.

8/21

2008-04-01T18:39:00.006+02:00

Danes sva zjutraj kaki dve uri čvekali z kolegico Damjano v slaščičarni Zvezda. Potem sem se odpeljala z njo v busu do viškega zdravstvenega doma, kjer sem vse tekočine oddala za petkov pregled. Kosilo je bilo pri Gogici. Teta Lili se je za 3 tedne vrnila v Bruselj, ker ima tam nek slovenski dan s Fammes de Europe.
19°C je kar klicalo po Tivoliju in sva potem z Erikom šla še za 2 uri tja.

Tele marjetice je Erik nabral za atija in mamico. Kasneje jih želi skuhat za čaj in morava narest kuhinjo doma.

Zdaj pa sva zmatrana, Eriku se to pozna, ker je bolj občutljiv, vse mu je težko, mene pa vse boli.
Zvečer je Erik na tla kopalnice naredil tepih iz vseh svojih oblačil, ki jih je našel v kopalnici. Tako kot tisti umetnik M. A. Vogrinčič z oblečenimi hišami.

1/3 JUHEJ!

2008-03-31T10:40:00.006+02:00

Danes sva prišla do vrtca šele ob 9.30. Ker sva včeraj šele ob 11h zaspala sem ugasnila budilko in sem rekla: kar bo pa bo. pa sva se ob 8h zbudila, a vseeno je bilo bolj luštno pojest včerajšnji zajtrk do konca (kifeljčki) s Plečkotovim bezgovim sokom kot pa hitet v vrtec. Pa celo nisva bila zadnja. Marušina mama je rekla da ji ta sprememba ure še cel mesec nagaja. Potem sem še skočila v trgovino in kupila rabarbarino marmelado, kakav, Viki kremo (pa še par stvari k so bile res napisane na listku). Lep dan je, samo še v dveh poloverjih hodim okolil pa v sandalih (18°C).
Zjutraj sva srečala tudi našega poštarja, pa mi reče: A mož pa je v Argentini, kajne? Ja kako pa veste, dogovorim. S perpetuum Jazzile, sej nosim pošto tudi za Nuško, tajnico od zbora.
Po vrtcu sva šla do križank na igrišče, pa je bilo zelo bogo. Gorazda sva srečala, ki je nesel Petji pizzo, ker je še vedno doma na bolniški. Pravi, da nima nobene simpatije. Pa se mi je zdelo, da je Petja nekaj takega omenila. Zaradi včerajšnje menjave ure je skoraj zamjudil službo. Pa sva si še midva omislila en trikotnik pizze in eno grško solato pri Dvoru, pri Gregatu in je že čas za risanko, svetlo pa čist.
Prebrala, pregledala sem vse MS Livinge do sedaj in jih odnesla Gogi, da jih raztrančira do konca (seveda sem nekaj receptov izrezala). Za kako bolj pametno opravilo pa nisem. Nekdo mi je nek čuden komentar na blog dal, ker me je takoj na nek čuden page vrglo, ki skenira. Upam, da nisem kaj fasala.
Jutri grem dat po Eriku kri, urin za petkov pregled pri ginekologu. Imava s kolegico Damjano srečanje kar pri njem, ona ma pa pregled.

6/21

2008-03-30T22:09:00.008+02:00

Zakaj mi nihče ne pove, da smo spremenili uro? In potem midva z Erikom doma čakava da bo prava ura za odhod do Plečkotovih v Kamnik. Ko pa na T3 pogledam, tam pa ena ura naprej.... no na srečo so oni malo pospali in so tudi zamujali s kosilom (skutini štruklji s kitajsko, s tem da je Erik jedel jih s čokolado) in se je vse dobro uredilo.

Sva oba uživala: od dobre hrane do dobrih prijateljev. Ostala tam do pozne večerje (ne moreš verjet, sonce je do pol sedmih zvečer kar naenkrat). Kasneje prilepim še fotke, zdaj se nama mudi v posteljo.

Aja. Erik se je odločil, da se bo poročil s Tejo. Teji se je samo prijetno smejalo, ker se ona tudi namerava poročiti z njim.

5/21

2008-03-29T06:06:00.007+01:00

Zvečer je Erik rekel, da nima rad atija. Zakaj, sem ga vprašala. Zato, ker če gre stran, ga nima rad in če grem jaz (mami) stran, me tudi nima rad. Zelo enostavna enačba, kajne. Pa sem mu razložila, da imava midva njega rada, tudi če gre stran npr. v vrtec. Ne vem, če je pomagalo. V službi pa imajo delovni dan. Jaz pa na dopustu. Sprašujem se, kdaj se spet menja ura v poletni čas?
Babica Gogica, Erik in jaz smo šli dopoldne v živalski vrt. Sva ji hotla kupit rože, pa nisve imela dovolj denarja in Erik je predlagal, da greva kupit denar. Zelo se je otoplilo.

Prenavljajo se volkovi, opice in mačji panda. Otroški živalski vrt so prestavili na začetek in je večji kot prej. Igriše je pa super. Eriku sem obljubila, da bomo kdaj šli tja na piknik.

Za kosilo sva imela Zorkine knedle (Erik jih je imel še za večerjo poleg kruha s tunino pašteto in salamo). Potem sva malo posesala in šla počivat. Vmes pa je prišla nevihta. Po kakšni dobri uri spanja, se je Erik ves zaspan zbudil in jokal, da bi rad šel ven skakat po lužah. Ker se je bliskalo, sem rekla da ne in je padel v jok pol pa obnemogel zaspal na mojem trebuhu. Najbrž zadnjič, ko tako hitro raste. Dete ga je brcalo kako uro, pa ga ni nič motilo, mene pa tudi ne. Zvečer se je spet vse zjasnilo z soncem na sosednjih hišah, a luž ni bilo več. Sva si pa naredila veliko banjo in se v njej čofala kako uro.

4/21

2008-03-28T18:49:00.003+01:00

Zjutraj sva se z Erikom pozno zbudila, pa še vedno nisva prišla med zadnjimi. Erik je v vrtcu gledal predstavo, ki so jo pripravili otroci iz skupine Veternice (Marušina sestra) z naslovom En grad (pišem po Erikovem naročilu). V grad pridejo živali, vmes malo nekaj pojejo pol pa je konec, kjer tudi pojejo. Po vrtcu sva šla v trgovino in kupila mačkom hrano (pa nama večerjo). In en dva tri je že bil večer.
Tigi je kradel Eriku čokolado in potem svinjsko bruhal (no vsaj čokoladne barve je bilo in domnevam da je od tega).
In Sašo je klical, tu pa sploh ni potrebnega komentarja.